Pandemija COVID-19 nas je spravila v razmišljanje o zaposlitvi in delovnih pogojih ter o njihovem odnosu do našega zdravja in dobrega počutja. Še preden nas je prizadel koronavirus, naše ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem ni bilo ravno zdravo. Hitrost dela se je pospešila, z večjimi zahtevami, skrajšanimi roki, številnimi rezultati in dogodki za udeležbo in organizacijo. To ni vplivalo samo na naše fizično in duševno zdravje, ampak tudi na zdravje našega planeta. Od COVID-19 se je ta tempo nekoliko spremenil. Delo na domu je za mnoge postalo norma. To nam je omogočilo združevanje službenih in domačih dolžnosti-kar je privedlo do drugačnega nabora spolov povezanih izzivov. Kljub temu je ponudil prilagodljiv, a produktiven pristop k delu. Delo od doma je zdaj postala nova pravica, ki jo lahko delodajalci in zaposleni uporabljajo pri iskanju bolj trajnostnega, zdravega in prijetnega pristopa k delovnemu življenju.
Delovni pogoji in krepitev spretnosti
Mnogi delavci pa niso mogli ostati doma, saj so bili njihovi poklici nujni za delovanje družbe-tako imenovani „bistveni delavci“. Ti delavci zagotavljajo optimalno delovanje naše infrastrukture in storitev, kot so promet, hrana, čiščenje mest, izobraževanje, zdravstvene in socialne storitve. COVID-19 je razkril, kako te delavce cenimo teoretično, v praksi pa ne; veliko osnovnih delavcev se sooča s slabimi delovnimi pogoji in je premalo preštetih, nekateri živijo celo pod pragom revščine. Dohodek je pomemben dejavnik zdravja in plače bo treba poleg kakovosti dela ponovno pregledati. Glede na demografske spremembe in pričakovano pomanjkanje delavcev bo to v prihodnje še bolj kritično. Boj proti neenakosti dohodkov in zaščita minimalne plače morata biti visoko na političnih programih. Vlagati moramo v izboljšanje pogojev na delovnih mestih, ki so temelj za dobro delujoče družbe.
Nazadnje, medtem ko se gospodarstvo postopoma obnavlja, vidimo, da nimajo vsi enakih koristi. Pristojnosti dolgotrajno brezposelnih, migrantov in starejših delavcev ostajajo podcenjene. Še vedno so brez službe ali delajo v slabih razmerah, kar negativno vpliva na njihovo zdravje in počutje. Hkrati se oblika trga dela še naprej spreminja zaradi tehnologije in digitalizacije ter zelenega prehoda. Naložbe v digitalno pismenost, poklicno usposabljanje in pravično izobraževanje so ključnega pomena za zagotovitev, da vsi ostanejo na krovu. Izobraževanje in blažitev socialne prikrajšanosti sta pomembni za preprečevanje bolezni in promocijo zdravja. EuroHealthNet zato pozorno spremlja politike in programe EU v okviru načrtov za izboljšanje in ponovno usposabljanje ter s tem povezane načrte za oživitev in odpornost svojih držav članic. Združujemo tudi obetavne prakse o povezavah med zdravjem in zaposlovanjem, na primer v naši nedavni politiki Precis „Vzpostavitev povezave: delovni pogoji, zdravje in pravičnost“.
V tej izdaji
Ta izdaja revije EuroHealthNet se osredotoča na dokaze o povezavah med zaposlitvijo in zdravjem ter kroničnimi boleznimi in zajema nekatere inovativne projekte, ki so v teku. Lepo je videti, kako organi javnega zdravja in partnerji EuroHealthNet vse bolj začenjajo projekte na tem področju, saj je delo pomembno za zdravje. Upam, da boste uživali v branju njihovih člankov.
Trgi dela, zdravje in pandemija
Javno zdravje Škotska že od začetka pandemije poudarja povezave med trgi dela in zdravjem. Morda bi se zdaj zavedali potrebe po boljši socialni zaščiti za zaščito zdravja - a bi lahko današnje spremembe obravnavali tudi kot priložnost za boljše zdravje v prihodnosti? Spoznamo njihov položaj.
Iz Centra za raziskave globalnih zdravstvenih neenakosti izvemo za tje zadnji dokaz o zdravju in zaposlovanju. Predlaga, da bi morali načrti okrevanja po COVID-u ciljati na nestandardne pogodbe, škodljive pogoje in spodbujati politike socialne zaščite za zmanjšanje neenakosti v zdravju in spopadanje z NCD
Od prihoda COVID-19 v Evropo je EuroFound raziskoval kako pandemija spreminja način našega dela in življenja. Ugotovili so, da se je razlika med spoloma in generacijo povečala. Ta članek podaja pregled ugotovitev - in kaj se lahko iz njih naučimo, ko začnemo obnavljati.
Tveganja pri delu
Med pandemijo se delo migrantskih kmetijskih delavcev na jugu Italije ni ustavilo. Pogosto živijo v negotovih razmerah in imajo omejen dostop do zdravstvenega sistema. Kako lahko oblikujemo zdravstvene sisteme za delavce migrante? En navdihujoč projekt predstavlja nekaj idej.
Druga skupina bistvenih delavcev, ki se pri svojem delu soočajo z velikimi tveganji, so čistilci mest. Ščitijo naše zdravje tako, da naše ulice in mesta ohranjajo čiste in varne. Kako pa so zaščiteni sami? Projekt MUC si prizadeva delavcem pomagati prevzeti odgovornost za zdravstvene in varnostne ukrepeter oceni, katere spremembe so potrebne pri usposabljanju in izobraževanju.
Žal je diskriminacija še vedno problem, s katerim se morajo mnogi soočiti v svojem delovnem življenju. Skupina v Franciji in Angliji se ukvarja z debelostjo, zaposlitvijo in diskriminacijo na delovnem mestu. Ljudem s prekomerno telesno težo pomaga pri pozitivnih spremembah v življenju in odpira poti do zaposlitve. Eden od načinov, kako to počnejo, je sodelovanje z zaposlovalci pri odpravljanju diskriminacije na delovnem mestu.
Promocija zdravja na delovnem mestu
Nedavno delo evropske pobude za sodelovanje „Skupni ukrep“ CHRODIS Plus preučil, kako izvajati politike in prakse na delovnem mestu za boj proti kroničnim boleznim. Spoznamo a brezplačno orodje za delovna mesta za zdravje, dobro počutje in sodelovanje. Omogoča, da se na vseh delovnih mestih sprejmejo ukrepi, ki spodbujajo dobro počutje in zdravje zaposlenih.
Ko preberete dobro prakso za promocijo zdravja na delovnem mestu, kako jo prenesete v nove nastavitve? Slišimo o izkušnje s prenosom modela iz Italije v Španijo - in vpliv pandemije na izvajanje.
Nadaljnje branje:
Pazi: Spretnosti za zdravje: Up- in prekvalifikacija za trajnostno okrevanje.
Se glasi: Vzpostavitev povezave: delovni pogoji in zdravstvena pravičnost
Poslušajte: Podcast- Učinek koncerta na zdravje mladih.
Zavezništvo: Evropsko združenje za duševno zdravje - zaposlovanje in delo
Caroline Costongs
Caroline Costongs je direktorica EuroHealthNet in strokovnjakinja za javno zdravje in promocijo zdravja. Caroline vodi multidisciplinarno ekipo, ki se ukvarja z evropsko in (pod)nacionalno politiko, zagovorništvom, raziskavami in krepitvijo zmogljivosti, ki se ukvarjajo z neenakostmi v zdravju. Caroline je aktivna v različnih forumih EU in WHO, svetovalnih odborih in različnih projektih EU ter je članica ICC – Mednarodnega sveta za Evropsko konferenco o javnem zdravju.