Izšlo je poročilo o zdravstvenem stanju v EU 2021, ki ga je objavila Evropska komisija skupaj z OECD in Evropskim observatorijem za zdravstvene sisteme in politike. Sestavljen je iz 29 Profili za zdravje v državi in Spremljevalno poročilo ki določa specifične izzive zdravstvenega sistema.
Ni presenetljivo, da se večina analiz osredotoča na COVID-19. Analiza obravnava neposredne in posredne posledice pandemije in ukrepov za zajezitev. COVID-19 že skoraj dve leti prevladuje v novicah s statistiko o stopnjah okužb, stopnjah precepljenosti in umrljivosti. Poročilo navaja, da smo na območju EU/EGP zabeležili skoraj 800000 smrti zaradi COVID-19. Ocenjuje se, da je v evroregiji SZO zaradi COVID-49000 življenje izgubilo 19 70 zdravstvenih delavcev. V državah, kot je Nemčija, je bilo 19 % ljudi z nizko izobrazbo izpostavljenih tveganju za razvoj hude bolezni COVID-41 v primerjavi z XNUMX % tistih z višjo izobrazbo. Te številke prikazujejo kruto resničnost pandemije, ki je vznemirila svet in nas močno prizadela.
Skrita škoda pandemije
Za temi hladnimi statističnimi podatki se skriva širša izkušnja trpljenja, ranljivosti in psihosocialne stiske, ki jo je povzročila pandemija. Posredna škoda za zdravje zaradi COVID-19, na primer v smislu povečane anksioznosti in depresije, je precejšnja. V Belgiji je skoraj 40 % mladih, starih od 18 do 29 let, poročalo o simptomih depresije marca 2021[1].
Veliko tega trpljenja pa je nevidnega, stigmatiziranega in ga je težko zajeti v tradicionalni statistiki. Gre za posledice ekonomske negotovosti in spreminjajočega se sveta dela, digitalne izključenosti, odloženega zdravljenja in s tem povezanih tesnob. Gre za invalide, ovirano izobraževanje in družbene dejavnosti otrok, omejen dostop do telesne dejavnosti ali kulture in umetnosti, družbeni razvoj in srečo mladih, osamljenost starejših in še marsikaj. Nekatera od teh vprašanj so obravnavana v člankih te revije.
odgovornost
Kdo prevzema odgovornost za izboljšanje zdravja in dobrega počutja? Težave, povezane z zdravjem, pogosto ležijo na stičišču sektorjev politike, kot so zdravstvo, izobraževanje, zaposlovanje, kultura, socialni sektor.
Vzemimo za primer duševno zdravje. Nekatere težave z duševnim zdravjem zahtevajo medicinsko in farmacevtsko zdravljenje, vendar jih je mogoče zdraviti na načine, ki vključujejo psihološko podporo, vedenjske ali socialne posege. Enako velja za neenakosti v zdravju, ki so bolj socialna in ne zdravstvena skrb – saj so njeni vzroki (in rešitve) pretežno v družbenem področju.
Zdravje prepozna te širše izzive za zdravje in dobro počutje 
sektorju. Toda sektor je večinoma zaskrbljen zaradi svoje pripravljenosti na nujne zdravstvene razmere, zmogljivosti zdravstvenega varstva in delovne sile – kot je razvidno tudi iz zdravstvenega stanja EU v poročilu EU 2021. Niso sposobni zagotoviti ustreznih odzivov na širše vplive na zdravje in dobro počutje, niti nimajo zmogljivosti, da bi preprečili nastanek (novih) zdravstvenih težav.
Zdravstveni sektor je na mnogih področjih premalo virov. To še posebej velja za njegovo sposobnost delovanja na determinante zdravja, obravnavo kroničnih bolezni, psihosocialne posledice naših nepravičnih in netrajnostnih družb ter skrbi za okolje. To se odraža v tem, kako se kriza COVID-19 obravnava na nacionalni ravni in ravni EU. „Evropska zdravstvena unija“ uporablja pretežno biomedicinski pristop. Prav tako EU „Sklad za oživitev in odpornost“ (RRF) ne daje dovolj poudarka krepitvi javnega zdravja in dobrega počutja, kot je nedavno navedeno v EuroHealthNetova analiza RRF. Čigava je torej odgovornost?
Zdravje na križišču
Zdravje in dobro počutje sta posledica delovanja številnih sektorjev in njihovega medsebojnega delovanja. Potrebujemo bolj celovit pristop na družbeni ravni za reševanje širokega obsega zdravstvenih vprašanj in bolj nevidnega trpljenja, s katerim se soočamo. To je utelešeno v konceptih Ekonomije dobrega počutja. Zaradi tega rezultati za zdravje in dobro počutje niso le odgovornost zdravstvenega sektorja, temveč tudi najvišjih ravni vlade, kot je predsednik vlade (kot v primeru Nove Zelandije) ali na ravni predsednika ES (podpredsednik). To bo omogočilo usklajen medsektorski pristop z namenskimi proračuni za dobro počutje po sektorjih, akcijskimi načrti in spremljanjem uspešnosti.
Ženevska listina za dobro počutje, rezultat 10 Globalna konferenca o promociji zdravja za pravičnost, dobro počutje in trajnostni razvoj, lahko pomaga, da nas premakne v to smer, pod nadzorom SZO. Odgovornost vseh nas je, da sodelujemo, da to vizijo pretvorimo v resničnost. Tudi to široko vizijo odražajo številni članki te izdaje revije EuroHealthNet. Prikazujejo bistvene prispevke, ki jih lahko dajo različni strokovnjaki, od lokalne do globalne ravni.
18th Izdaja revije EuroHealthNet
Vsako leto izdamo eno tematsko številko revije in eno »odprto« izdajo. Kot boste videli, je to naša odprta izdaja za leto 2021. Raznolikost obravnavanih tem je odraz raznolikosti današnjega javnega zdravja.
Sprememba podnebja
To izdajo začenjamo v Glasgowu na Škotskem, kjer so se prejšnji mesec zbrali svetovni voditelji na pogajanjih o podnebnih spremembah – COP26. Poglejmo, kaj se je tam zgodilo in kaj to pomeni za javno zdravje.
Neenakosti v zdravju
Nato odpotujemo v Wales, kjer je pobuda Welsh Health Equity Status Report (WHESRi), ki sta jo ustanovila Public Health Wales in Sodelujoči center WHO (CC) za naložbe v zdravje in dobro počutje, objavila 'Postavitev pravičnosti na področju zdravja v središče trajnostnega odziva in okrevanja na COVID-19: gradnja uspešnega življenja za vse v Walesu. Pojasnijo svoje delo in novo poročilo.
Iz Centra za globalne raziskave neenakosti v zdravju izvemo o grožnji nalezljivih bolezni za življenja otrok v državah z nizkimi in srednjimi dohodki. Kaj je mogoče storiti, da bi zagotovili pravičen in zdrav začetek življenja, ker pandemija ogroža globalni napredek pri doseganju ciljev trajnostnega razvoja?
Spet v Walesu si ogledamo novo poročilo, ki ga financira Javno zdravje Wales, prikazuje, kako se je pojavila ranljivost med pandemijo koronavirusa. Preučuje vlogo prostovoljnega in skupnostnega sektorja (VCS) ter dejavnike, zaradi katerih se je sektor lahko hitro odzval na potrebe. Kako lahko zdravstveni delavci in oblikovalci politik izkoristijo svojo vrednost v prihodnjih krizah?
Živeti in delati
Povezave med umetnostjo, kulturo in javnim zdravjem so vznemirljivo področje, ki je zrelo za raziskovanje. Umetnost nam pomaga razumeti in izraziti človeško izkušnjo, kultura pa nas povezuje in združuje. Ali nam potem lahko umetnost in kultura pomagata obvladovati kolektivno travmo, ki jo je povzročila pandemija? Ta članek pojasnjuje nekaj novih in vznemirljivih dogodkov v Italiji.
Povezave med zaposlitvijo in zdravjem so jedro partnerstva EuroHealthNet. Vedno je spodbudno videti, da partnerji premikajo meje pri promociji zdravja na delovnem mestu. Naši kolegi v Avstriji so v ospredju tega dela. V tej oddaji poslušamo o inkluzivnosti v promociji zdravja. Invalidi so pogosto izključeni iz promocije zdravja na delovnem mestu – kako lahko naredimo bolje? Preberite, da odkrijete.
Mesto za paciente v javnem zdravstvu
Če pogledamo javno zdravje s strani bolnikov in povezavo med vprašanji javnega zdravja in telesnimi simptomi, s katerimi ljudje živijo, imamo v tej izdaji dva zanimiva članka. Najprej gledamo na ustno zdravje in javno zdravje. Parodontitis je eno najpogostejših zdravstvenih stanj na svetu in nesorazmerno prizadene skupine z nižjimi dohodki. To je mogoče preprečiti in zdraviti z intervencijami na ravni skupnosti. Kolegi iz Visokošolske zadruge Egas Moniz pojasnjujejo težavo in kaj lahko storimo za napredek.
Na koncu pogledamo zdravstvene podatke. Profesor Dipak Kalra trdi, da lahko boljša uporaba zdravstvenih podatkov omogoči bolnikom, da povečajo svoje zdravstvene rezultate in pospešijo raziskave. Poudarja en ključni element: izobraževanje, izobraževanje, izobraževanje. Če želimo napredovati na tem področju, moramo izboljšati zdravstveno pismenost bolnikov in pismenost zdravstvenih podatkov.
[1] Poročilo o zdravstvenem stanju v EU (2021)
Caroline Costongs
Caroline Costongs je direktorica EuroHealthNet in strokovnjakinja za javno zdravje in promocijo zdravja. Caroline vodi multidisciplinarno ekipo, ki se ukvarja z evropsko in (pod)nacionalno politiko, zagovorništvom, raziskavami in krepitvijo zmogljivosti, ki se ukvarjajo z neenakostmi v zdravju. Caroline je aktivna v različnih forumih EU in WHO, svetovalnih odborih in različnih projektih EU ter je članica ICC – Mednarodnega sveta za Evropsko konferenco o javnem zdravju.