Avtorica Caroline Costongs, direktorica EuroHealthNeta
„Državljani Evropske unije živijo v povprečju dlje in bolj zdravo kot prejšnje generacije. Vendar pa Pred EU je pomemben izziv: velike vrzeli v zdravju, ki obstajajo med državami članicami EU in znotraj njih. Poleg tega obstajajo znaki, da se takšne vrzeli lahko povečujejo. Povečana brezposelnost in negotovost, ki izhajata iz sedanje gospodarske krize, to stanje še poslabšata. '
To niso moje besede, niti niso nove. Pred desetimi leti so te vrstice odprle Sporočilo Evropske komisije o solidarnosti v zdravju. Na žalost, čeprav je gospodarske krize konec (na papirju), te besede še vedno držijo.
Torej, čez deset let se zdi dober trenutek za razmislek o tem, kam smo prišli in kaj moramo narediti. Res ni vse poguba in mračnost.
V zadnjem desetletju je bilo financiranih veliko pobud Evropske komisije: Skupni ukrep za neenakosti na področju zdravja Akcijski kapital, projekti kot Prečkanje mostov, pilotne akcije, kot so vulnerABLE projekt in raziskovalne študije, kot so VOZNIKI, če naštejemo le nekatere, pri katerih je sodeloval EuroHealthNet. Te pobude so bile navdihujoče in so privedle do povečanja veščin in znanja o tem, »kaj deluje in kaj ne«, podpirale širjenje dobrih praks in države delale skupaj. Na žalost niso mogli vplivati na osnovne vzroke slabega zdravja in bolezni.
Dolgoletna osredotočenost na rast, delovna mesta in z njimi povezane varčevalne ukrepe je povzročila zmanjšanje javne porabe za zdravstvo, izobraževanje in socialno zaščito. Najbolj ranljivi so najbolj prizadeti, Evropa pa se zdaj sooča s posledicami. Neenakosti na področju zdravja so v večini evropskih držav vztrajne in naraščajo. [1],[2]
O ZN za trajnostni razvojni cilji obljuba, da "nikogar ne pustimo za sabo", pa je bil zelo potreben proces in je močno spodbudil socialno pravičnost. Enako Evropska steber socialne pravice je tudi spremenil igro. Lahko berete o tem, kaj steber pomeni za javno zdravje na naši spletni strani. Zaradi trdega dela kolegov iz partnerstva EuroHealthNet in zunaj njega so zdravstvene neenakosti spet na političnem dnevnem redu, čeprav še vedno niso dovolj visoke.
Še naprej se bomo zagovarjali, presegli prazne obljube in predlagali izvedljive ukrepe politike, privlačne v celotnem političnem spektru. Ena od ključnih spoznanj je, da je proaktivno vključevanje zagovornikov javnega zdravja v vseh sektorjih s stalnim sporočanjem novih spoznanj ključnega pomena. Novi dokazi na primer iz novih Poročilo WHO o zdravstvenem stanju, Od JAHEE (drugi skupni ukrep o zdravstvenih neenakostih) in dokazi raziskovalnih centrov, kot so npr VERIGE nam pri tem pomagajo.
Ko gledamo v prihodnost, se moramo vprašati, kako bo spreminjajoča se pokrajina vplivala na naše delo.
Potreba po usklajevanju našega dela s cilji trajnostnega razvoja je samoumevna. Vendar je več kot to: v naše delo bo treba vnesti trajnost poleg leče pravičnosti na področju zdravja. Razmisliti moramo o tem, kako bodo podnebne spremembe in degradacija okolja vplivale na naše prakse in oblikovale življenje državljanov, najbolj ranljivih, in kaj lahko storimo, da to ublažimo.
Vprašati se moramo, kako se spreminjamo, ko se spreminjajo demografske značilnosti naših držav - kako bi lahko bili boljši, ko gre za zdravje, dobro počutje in integracijo migrantov? Kaj pa staranje in neenakosti ter ustreznost naših sistemov socialne zaščite? Kot vedno se moramo spoprijeti z vztrajnim vprašanjem finančne vzdržnosti naših zdravstvenih in negovalnih sistemov. In lahko grem naprej.
Druga naučena lekcija je, da je vse povezano z vsem. Za resnično solidarnost na področju zdravja bodo potrebni pristopi celotne družbe. Zato pozdravljamo nedavne sklepe Sveta o Gospodarstvo dobrega počutja. To je obetavna strategija, ki lahko spremeni miselnost iz razmišljanja o silosu v sistemsko razmišljanje in k celovitim pristopom. Nove ideje in rešitve se pojavljajo tudi pri Evropski komisiji, na primer Evropski zeleni dogovor, cilji trajnostnega razvoja v Evropski semester in akcijski načrt za Evropska steber socialne pravice. EuroHealthNet je pripravljen na oživitev in okrepitev prepotrebnih ukrepov v naslednjih desetih letih.
Ta izdaja revije EuroHealthNet na nek način obravnava številna od teh vprašanj. Imamo članek naprejZagovarjanje trajnostnih naložb v blaginjo in enakost zdravja - praktični vodnik “. Sodelujoči center WHO za naložbe v zdravje in dobro počutje s sedežem v Public Health Wales ponuja jasna navodila, kako sintetizirati, prevesti in posredovati dokaze o ekonomiji javnega zdravja v politiko in prakso. Potem, ko se povpraševanje po storitvah za spodbujanje zdravja povečuje in naložbena vrzel trmasto vztraja, moramo iskati tudi nove in inovativne poti financiranja. S koalicijo partnerjev WHO je EuroHealthNet razvil vodnik o financiranje promocije zdravja ki obravnava, kako preiti od porabe za ozdravitve in zdravljenje do vlaganja v preventivne pristope za boljše zdravje in dobro počutje.Zajemamo tudi pobude, katerih cilj je bolj zdravo bivalno okolje. Standardno orodje Place omogoča učinkovit pogovor med organizacijami, podjetji in skupnostmi, da se opredelijo sredstva kraja in območja, ki veljajo za prednostna. V "Govorilno" mesto " - pogovor o javnem zdravju za vse?" spoznamo, kako se uporaba orodja hitro širi v nove države in okoliščine. Spoznamo tudi, kako mesta Zagreb in Torino povezujeta regeneracijo mest, javno zdravje in koristi za okolje. "Mesta, ki izboljšujejo javno zdravje z javnimi vrtovi" opisuje projekte, ki oblikujejo javne prostore za izboljšanje zdravja državljanov - bodisi s pridelavo lastne hrane bodisi s prispevanjem k biotski raznovrstnosti.
Predpisovanje telesne dejavnosti ima dolgo zgodovino, vendar je v zadnjih letih "družbeno predpisovanje" postalo bolj modna beseda. Gledamo kaj nas lahko nauči 20 let švedskih izkušenj, kako Švedska agencija za javno zdravje izvaža svoje znanje in kako lahko nove države sledijo njenemu modelu.
V tem vprašanju obravnavamo tudi zdravje migrantov. Gledamo zagotavljanje učinkovite psihološke podpore s skupnim razumevanjem in kako „svetovanje na podlagi vrednosti“-sprva se kratkoročna podporna intervencija za krizne razmere prilagaja in široko uporablja za podporo duševnemu zdravju migrantov. Iz Pharosa (strokovnega centra za zdravstvene neenakosti) slišimo o virih in metodah, s katerimi lahko otrokom migrantom omogočimo najboljši začetek v svojih novih domovih s sodelovanjem s šolami, starši in otroki samimi. To vključuje usposabljanje za kulturno občutljivost, kulturne mediatorje in izobraževalne metode. Če vas zanima, kako zdravje migrantov v urbanem okolju in spreminjanje prakse javnega zdravja, si lahko ogledate posnetek naše konferenčne seje prejšnji mesec.
Končno imamo članek o Nutri-Score, oba v francosko in Angleščina. Ta oznaka, ki se pojavlja na vedno več izdelkih na naših policah, pomaga potrošnikom pri bolj zdravi izbiri pri nakupovanju in spodbuja proizvajalce, da izboljšajo prehransko kakovost svojih živil. To oznako so razvile naše članice, Public Health France, oznake pa sprejemajo druge države in zasebna podjetja.
Kot vedno upam, da boste uživali v naši reviji. Če želite naslednjo izdajo prejeti neposredno v nabiralnik, ne pozabite prijavite
[1] Vonneilich, N., Lüdecke, D. in von dem Knesebeck, O., 2019. Izobraževalne neenakosti v samoocenjenih zdravstvenih in socialnih odnosih-analize na podlagi evropskega socialnega raziskovanja 2002–2016. Družbene vede in medicina, p.112379.
[2] Hu, Y., van Lenthe, FJ, Borsboom, GJ, Looman, CW, Bopp, M., Burström, B., Dzúrová, D., Ekholm, O., Klumbiene, J., Lahelma, E. in Leinsalu, M., 2016. Trendi družbeno-ekonomskih neenakosti v samoocenjenem zdravju v 17 evropskih državah med letoma 1990 in 2010. J Epidemiol Skupnostno zdravje, 70(7), pp.644-652.
Caroline Costongs
Caroline Costongs je direktorica EuroHealthNet in strokovnjakinja za javno zdravje in promocijo zdravja. Caroline vodi multidisciplinarno ekipo, ki se ukvarja z evropsko in (pod)nacionalno politiko, zagovorništvom, raziskavami in krepitvijo zmogljivosti, ki se ukvarjajo z neenakostmi v zdravju. Caroline je aktivna v različnih forumih EU in WHO, svetovalnih odborih in različnih projektih EU ter je članica ICC – Mednarodnega sveta za Evropsko konferenco o javnem zdravju.