Izvedena je bila pilotna študija, ki je preučila, kako lahko mHealth pooblasti ljudi, da se držijo prehrane, vadbe in načrtov zdravil za obvladovanje svoje bolezni. Strokovnjaki iz bolgarskega nacionalnega centra za javno zdravje in analize nam govorijo o rezultatih in o tem, kaj lahko pomenijo za razvoj prihodnjih intervencij mZdravja.
Avtor: prof. Dr. Plamen Dimitrov in mag. Mirela Strandzheva
Kako lahko izboljšamo preprečevanje, zgodnje odkrivanje in kakovost oskrbe ljudi s kroničnimi boleznimi? Med letoma 2014 in 2017 so se strokovnjaki iz vse Evrope zbrali, da bi opredelili niz meril kakovosti in oblikovali priporočila v okviru skupnega ukrepa CHRODIS. Od leta 2017 pilotni projekti[1] so bili izvedeni na podlagi tistih pogojev, ki zajemajo primarno preprečevanje, kakovostno oskrbo, celostno oskrbo z več obolenji ter zaposlovanje in kronične bolezni. To delo se izvaja v okviru nasledstvene akcije CHRODIS PLUS (2017-2020).
Bolgarska intervencija: opolnomočenje bolnikov s sladkorno boleznijo, da prevzamejo nadzor nad svojo boleznijo
Bolgarski nacionalni center za javno zdravje in analize (NCPHA) je po vnaprej določenih korakih za oblikovanje, izvajanje in vrednotenje posegov vzpostavil pilotno intervencijo in zdaj ocenjuje uporabnost priporočil in meril JA CHRODIS[2].
Samozdravljenje sladkorne bolezni je temelj pri preprečevanju dolgoročnih zapletov. Namen projekta NCPHA je pomagati in opolnomočiti ljudi z diagnozo sladkorne bolezni. Intervencija je temeljila na tehnologiji mHealth, ki je udeležencem pomagala pri spoštovanju načrtov prehrane, vadbe in zdravil glede na nenehno spreminjajoč se svet soočene tehnologije in preoblikovanje zdravstvenih sistemov.
Za posredovanje je NCPHA v tesnem sodelovanju Bolgarskega združenja za sladkorno bolezen zaposlila dve skupini udeležencev. Udeleženci so bili starejši od 18 let, imeli so diagnozo sladkorne bolezni, imeli so dostop do pametnega telefona in so poznali osnove tehnologije pametnih telefonov. Udeležence smo najprej kontaktirali po elektronski pošti in/ali telefonskem klicu. Prejeli so podroben paket navodil, ki vsebuje informacije o naravi študije, informativni list in podroben video s pisnimi navodili, kako prenesti in uporabljati mobilno aplikacijo. Za preprečitev tehnoloških težav z aplikacijo so imeli udeleženci možnost, da po e-pošti ali telefonu prejmejo dodatno pomoč.
Prva skupina udeležencev (N = 11) je prejela izboljšano različico v mobilni aplikaciji s prilagojenimi povratnimi informacijami zdravnika in vgrajenim modulom zdravstvene vzgoje, druga (N = 8) pa osnovno različico aplikacije. Vključeni praktik je opravil osebno usposabljanje z lokalno delovno izvedbeno skupino. Dve skupini Univerze v Ulmu in Univerze Otto von Guericke Magdeburg sta nudili podporo pri odpravljanju težav in podali statistične vpoglede v uspešnost udeležencev. Namen pilota je bil preučiti, v kolikšni meri sta obe različici aplikacije mHealth pomagali bolnikom, da pridobijo več nadzora nad svojo boleznijo, ter raziskala, v kolikšni meri je zdravnik zadovoljen z uspešnostjo bolnikov.
Vrednotenje vpliva posega
Učinek intervencije je bil ocenjen z analizo uspešnosti udeležencev z aplikacijo mHealth s pomočjo strukturiranih vprašalnikov za konec študija, opravljenih prek telefonskega intervjuja ali vprašalnika, prejetega po elektronski pošti. Statistični rezultati so temeljili na približno 22 dneh interakcije za osnovno aplikacijo in 60 dneh interakcije za izboljšano različico.
Rezultati so pokazali, da so imeli udeleženci, ki so delali s razširjeno aplikacijo, večjo vključenost in nižjo stopnjo osipa. Bolniki, ki so uporabljali osnovno aplikacijo, so imeli znatno povečanje telesnih vaj, pa tudi boljši nadzor nad boleznijo na polovici celotne intervencije, čeprav je ta rezultat mogoče razložiti z majhnim številom udeležencev v času analize. Nadaljnja analiza je še v teku, saj je bil poseg, ki je uporabljal osnovno aplikacijo, izveden nekaj tednov po posegu, ki je uporabljal razširjeno aplikacijo, poseg pa med predhodno statistično analizo še ni bil končan.
Poročila iz intervjujev ob koncu študija so pokazala, da so imeli udeleženci korist od izvedenih posegov, ne glede na to, ali uporabljajo osnovno ali razširjeno aplikacijo. 12 od vseh 19 udeležencev je dejalo, da orodje mHealth ustreza njihovim diabetičnim potrebam, 11 pa jih je navedlo, da se je njihov nadzor nad boleznijo izboljšal. Udeleženci okrepljene intervencije so cenili dejstvo, da je bil pri zagotavljanju povratnih informacij vključen zdravnik, in poudarili potrebo po oblikovanju povratnih informacij na bolj prilagojen način. To perspektivo je okrepil zdravnik, ki je poudaril pomen dvosmerne komunikacije med pacienti in ponudniki zdravstvenih storitev. Praktičarka je cenila tedenska statistična poročila podatkov o pacientih (pridobljenih iz aplikacije) in bila zadovoljna z uspešnostjo udeležencev. Poleg tega je zdravnik poudaril, da je treba tesne odnose med pacientom in zdravnikom obravnavati kot predpogoj za motivacijo za uporabo in uporabo mobilne aplikacije ter da je resnična vrednost sistema v človeških interakcijah.
Skrb za paciente se bo dramatično razvila, pilotni poseg NCPHA pa predlaga alternativno terapevtsko podporo ljudem s sladkorno boleznijo. Posameznikom daje priložnost, da izkoristijo preprosto aplikacijo, ki naj bi olajšala in spodbudila spremljanje vsakodnevnega stanja ne le s funkcijami dnevnega spremljanja, temveč tudi s povratnimi informacijami strokovnjakov in izobraževalnimi funkcijami. Kakovost zdravstvenega varstva je odvisna od spoštovanja priporočenih režimov pri bolnikih. Če so bolniki usmerjeni k boljšemu samoobvladovanju, se počutijo bolj motivirane, da prevzamejo nadzor nad svojo boleznijo in potrebujejo manj zdravniške pomoči, kar bo v zameno zmanjšalo finančni vpliv na naše zdravstvene sisteme. Prihodnje izvajanje pilota lahko pomaga pri reševanju težav, povezanih s pomanjkanjem strokovnjakov v oddaljenih in prikrajšanih regijah, s spodbujanjem samonadzora in samodiscipline med ljudmi s kroničnimi boleznimi s pomočjo mobilne naprave.
Opombe
[1] Ti pilotni ukrepi se financirajo iz mehanizma financiranja JA CHRODIS+v okviru tretjega zdravstvenega programa EU 2014–2020.
[2] Zaletel, J. in Maggini, M. (2020). Spodbujanje kakovosti oskrbe ljudi s kroničnimi boleznimi, od teorije do prakse: razvoj dobrih praks pri preprečevanju in oskrbi bolezni pri JA CHRODIS PLUS z uporabo priporočil in meril kakovosti JA CHRODIS. Mednarodni časopis za okoljske raziskave in javno zdravje. 17 (3), 951. https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/32033038
Naslovna fotografija, ki jo je omogočila Svetovna zveza za debelost/ Image bank
Plamen Dimitrov
Profesor Plamen Dimitrov je namestnik direktorja Bolgarskega nacionalnega centra za javno zdravje in analize (NCPHA) ter vodja oddelka za promocijo zdravja in preprečevanje bolezni v centru.
Mirela Strandževa
Mirela Strandzheva je glavna strokovnjakinja in zdravstvena psihologinja na Oddelku za promocijo zdravja in preprečevanje bolezni v Nacionalnem centru za javno zdravje in analize Centra (NCPHA)