Pobuda s pozitivnimi učinki na javno zdravje in primer dobre prakse medsektorskega sodelovanja
Nedavne študije so pokazale, da skoraj tretjina slovenskih mladostnikov vsak šolski dan redno preskoči zajtrk, kar predstavlja resen javnozdravstveni problem. Poleg tega ima Slovenija zelo nizko stopnjo samozadostnosti pri oskrbi s hrano, zlasti pri sadju in zelenjavi. Težke gospodarske razmere v slovenski živilski industriji in šibko podeželsko gospodarstvo so okrepile potrebo po ukrepanju, kar se odraža v projektu »Tradicionalni slovenski zajtrk«. Namen projekta je izobraževanje, informiranje in ozaveščanje otrok v vrtcih in osnovnih šolah ter vzporedno tudi s širšo javnostjo, zlasti o pomenu zajtrka, pomenu in koristih lokalno pridelane hrane, pomenu kmetijskih dejavnosti na okolje in pomen čebelarstva za kmetijsko proizvodnjo in gospodarsko dejavnost. Pomembno je tudi ozaveščanje mladih o pomenu zdravega načina življenja, vključno s pomenom krepitve zdravja telesne dejavnosti in športa.
Projekt je začelo Čebelarsko društvo Slovenije, ki je že peto leto zapored organiziralo dobrodelno izobraževalno akcijo z naslovom “Slovenski med za zajtrk v slovenskih vrtcih”. Akcija, ki je bila namenjena predvsem izobraževanju in ozaveščanju otrok o pomenu čebel in čebeljih pridelkov, je postala dobro sprejeta v vrtcih in šolah.
Čebelarska zveza Slovenije je kampanjo želela predstaviti na nacionalni ravni in je zato vključila druge slovenske proizvajalce hrane. Pobudo so najprej predstavili ministru za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki je pobudo podprl in opredelil vlogo koordinatorja. Pozneje so pobudo podprli še dve ministrstvi - Ministrstvo za izobraževanje in šport, Ministrstvo za zdravje - ter organizacije kmetov, čebelarjev in slovenske živilske industrije. Nacionalni inštitut za varovanje zdravja, Zavod za šolstvo, Kmetijsko svetovalno službo Slovenije in Sindikat proizvajalcev mleka ter Slovensko združenje mlekarjev so strokovno podprli projekt in se mu pridružili.
Projekt je bil prvič izveden 18. novembra 2011 in je vključeval vse slovenske vrtce in osnovne šole. S tem projektom so otroci v vrtcih in šolah za zajtrk jedli lokalno hrano, na primer kruh, maslo, med, jabolka in mleko. Vso hrano so podarili slovenski kmetje in živilska podjetja. Odziv otrok, staršev, vzgojiteljev in širše javnosti je bil odličen. Projekt je dobil močno in razširjeno priznanje, zato je bilo odločeno, da ga znova izvedejo leta 2012. Zaradi izpada pridelka, ker takrat vse kmetije in podjetja niso mogle podariti hrane, je bil projekt kljub temu uspešen. darovanje. Oboje so otroci sodelovali na različnih tekmovanjih na temo »Tradicionalni slovenski zajtrk«. Večina šol in vrtcev je pripravila in izvajala tudi izobraževalne dejavnosti, ki podpirajo primarni namen projekta, kar je bilo pomembno za povečanje učinkovitosti projekta.
Projekt je prinesel pomembne pozitivne učinke in odlične odzive. To je posledica odličnega medresorskega usklajevanja med zdravstvenim, kmetijskim in izobraževalnim sektorjem. Pripravljenost lokalnih proizvajalcev hrane, da svoje izdelke podarijo, je presegla tudi naša pričakovanja. Z vidika javnega zdravstva je projekt pomemben za zdravje šolskih otrok in ima velik vpliv na razvoj podeželja in zmanjšanje (zdravstvenih) neenakosti. Poleg tega je širša javnost spoznala pomen lokalno pridelane hrane za zdravje, bolje razumela pomembno vlogo zajtrka kot najpomembnejšega obroka v dnevu, nenazadnje pa je širša javnost začela razmišljati o kmetijstvu in agroindustrijo kot pomembne dejavnike domače proizvodnje hrane in samooskrbe s preskrbo s hrano (varnost hrane). Projekt je odličen tudi v smislu, da ni prišlo do negativnih stranskih učinkov projekta in nepredvidenih okoliščin.
Poleg tega je projekt vzpostavil odličen odnos med šolami, vrtci in lokalnimi zainteresiranimi stranmi. Šolam in vrtcem je uspelo vključiti vsebino projekta v svoj šolski učni načrt in ga povezati z drugimi podobnimi projekti (npr. Shema sadja v šolah, Zdrave šole / vrtci, Eko projekti v okviru šolskih vrtov itd.). Vsi vrtci in šole so se odločili, da bodo o temi projekta nenehno razpravljali skozi celo šolsko leto.
Kar zadeva ozaveščenost širše javnosti, lahko sklepamo, da je bil odziv medijev na komunikacijske dejavnosti zelo dober. Osrednji nacionalni mediji ter tudi številni regionalni in lokalni mediji so nenehno poročali o izvajanju projekta in njegovem uspehu. V letu 2012 je bil opazen pomemben napredek v zvezi s povečano prepoznavnostjo projekta zaradi ustvarjenega logotipa in močnejše vključenosti projekta v družbena omrežja.
Celoten projekt je dobil veliko odobravanje tudi med različnimi ustanovami in delovnimi organizacijami, kjer se je na primer pobuda zaposlenih odločila, da v svojih oddelkih organizira redni zajtrk.
S tega vidika je projekt dosegel namen ozaveščanja javnosti o pomenu uživanja zajtrka, zdrave prehrane in kratkih verig ter vlogi kmetijstva.
Menimo, da projekt predstavlja dober mehanizem za povezovanje več sistemov, ki delujejo skupaj v isti smeri. Kljub temu, da je projekt dosegel odlične rezultate, trenutno lahko v tako kratkem času govorimo le o njegovih kratkoročnih učinkih. Na podlagi uspeha zgoraj omenjenega projekta "Tradicionalni slovenski zajtrk" se je leta 2012 slovenska vlada odločila, razglasiti tretji petek v novembru za "dan slovenske hrane", ki ga bomo odslej obeleževali vsako leto.
Za več informacij obiščite uradno spletno stran »Tradicionalni slovenski zajtrk"
Za več informacij o organizaciji IVZ kliknite tukaj
Matej Gregorič
Matej dela na Nacionalnem inštitutu za varovanje zdravja Slovenije v Centru za promocijo zdravja in obvladovanje kroničnih bolezni. Deluje kot raziskovalec in predavatelj na področju prehrane in zaključuje doktorski študij bioznanosti na področju prehrane na Biotehniški fakulteti v Ljubljani. Poklicno je bil vključen v pripravo tehničnih smernic za različne skupine prebivalstva, bil pa je tudi koordinator in ocenjevalec pri več sistemskih in promocijskih akcijah in aktivnostih na področju prehrane.