V času pandemije je bil dostop do zdravstvenega varstva omejen, zato smo morali postati bolj izolirani. Kako lahko pod temi pogoji pomagamo starejšim, da živijo neodvisno in imajo aktivno vlogo v naših skupnostih?
Zapisala Monika Robnik1, Andreja Mezinec1, Ria Jagodic1, Luka Kronegger2 in Mojca Gabrijelčič Blenkuš1
Izbruh COVID-19 je močno vplival na vse vidike življenja po Evropi. Poleg ogrožanja našega zdravja je tudi pandemija predstavlja resne izzive za naše družbenoekonomske sisteme. Odkrite so nenehne zdravstvene neenakosti v naši družbi. Ta pandemija bo imela najmočnejši vpliv o življenju ljudi, ki živijo v pomanjkanju ali se soočajo s težkimi socialno -ekonomskimi okoliščinami. Zlasti smo zaskrbljeni zaradi vpliva starejših v družbeno in gospodarsko težkih razmerah. Prav tako ne smemo zanemariti kulturnih in zdravstvenih vidikov, ki starejši populaciji pomagajo pri samostojnem življenju in aktivni vključenosti v družbo.
Pandemija COVID-19, tako kot druge nesreče, spodkopava sposobnosti in možnosti preživetja starejših zlasti zaradi duševnih in duševnih težav, ki so posledica nujnih primerov, in okvare storitev za preprečevanje in zdravljenje kroničnih stanj ter za zagotavljanje socialne podpore. Poleg tega starejše ljudi ohranjanje odnosov pogosto označujejo kot osrednjo za njihovo dobro počutje, vendar je socialna distanca spremenila življenje vseh v družbi ter spremenila odnose in osebne stike. Poleg tega je osamljenost in socialna izolacija lahko vplivata na zdravje. Nasveti za izogibanje javnim dejavnostim so zmanjšali mobilnost in telesno aktivnost pri starejših, kar bi lahko povzročilo prezgodnja sarkopenija, krhkost in šibkost. Takšen razvoj na žalost zmanjšuje samostojno odvisnost starejših. Trenutna pandemija je še posebej neugodna za zdravje in dobro počutje starejših na podeželju.
Tu smo določili, kako pandemija COVID-19 vpliva zlasti na starejše ljudi na oddaljenih območjih. Naš namen ni zagotoviti popolnega pregleda - namesto tega je naš cilj ozaveščanje s predstavitvijo nekaterih ugotovitev o posebnih vprašanjih glede staranja na oddaljenih območjih na splošno, vendar bi to lahko uporabili tudi za informiran odziv na trenutno stanje .
Ali COVID-19 enako vpliva na vse starejše ljudi? Kakšno je stanje na oddaljenih območjih?
V času pandemije COVID-19 so bile nekatere skupine prizadete bolj kot druge, na primer tiste, ki so že socialno izolirane, ljudje s slabim zdravjem ali tisti, ki živijo v skupnostih z nizkimi dohodki. Revnejše skupnosti so močno prizadele zmanjšanje javnih storitev in izguba socialne infrastrukture (družabni klubi, dnevni centri, knjižnice itd.). Družbeno izolacijo v poznejšem življenju določajo lastnosti lokalnega okolja in posameznikove osebne lastnosti. Življenje na prikrajšanem območju, tako v mestnem kot podeželskem okolju, je povezano z povečana stopnja izključenosti. Socialna izključenost v poznejšem življenju je povezana z vrsto negativnih posledic za zdravje in dobro počutje, vključno z možnimi poslabšanji dolgotrajne bolezni, invalidnostjo, psihološkimi stiskami, nižjo kakovostjo življenja, neizpolnjenimi potrebami po socialni oskrbi in povečano tveganje osamljenosti. Značilnosti podeželskih območij, kot so manjša gostota prebivalstva in geografsko razpršeno prebivalstvo, naredijo je težje in dražje ustvariti in vzdrževati celovito storitveno infrastrukturo, ki je običajna v urbanih območjih.
Poleg že omenjenih posledic se soočajo starejši ljudje veliko tveganje za razvoj hude bolezni, če se okužijo s COVID-19 zaradi fizioloških sprememb, ki prihajajo s staranjem, in potencialnih osnovnih zdravstvenih stanj. Starejši ljudje na podeželju so tudi ekonomsko ogroženi: živijo na območjih z višje stopnje revščine in nižje stopnje zavarovalnega kritja, kar še povečuje neenakosti.
Staranje na oddaljenih območjih - mnenja zainteresiranih strani
O Slovenske Alpe so oddaljeno območje v Sloveniji, ki je za mnoge ljudi zelo pomemben življenjski prostor. Slovenija, tako kot preostala Evropa, ima starajoče se prebivalstvo, kar je za vse velik izziv. V Slika 1 predstavljena je prebivalstvena piramida posameznih občin alpske regije Slovenije za leti 1999 in 2018. To nam kaže, da se prebivalstvo slovenskih Alp stara.
Kot odgovor na staranje prebivalstva Slovenije je nacionalna vlada sprejela Strategija aktivnega staranja v letu 2017. Ponuja odgovore na demografske izzive, s katerimi se naša družba srečuje danes in še bolj v prihodnosti. Leta 2018 je NIJZ začel sodelovati pri projekt INTERREG Alpine Space Transnacionalno upravljanje aktivnega in zdravega staranja (ASTAHG). ASTAHG povezuje pet alpskih držav. Njegov splošni cilj je, da inovirati javne politike, namenjene aktivnemu staranju prebivalcev alpskega prostora z izboljšanjem zmogljivosti javnih organov za „usklajevanje prizadevanj različnih sektorjev in na različnih ravneh, da se odzovejo s prilagojenimi pobudami za alpske teritorialne potrebe“. Da bi zadovoljili potrebe prebivalstva, je ASTAHG opredelil 7 področij (zdravstvo, dolgotrajna oskrba, socialna oskrba, samostojno življenje, dobro počutje, turizem, mobilnost in promet), ki so njegovo osrednje področje. V preteklem letu je NIJZ namenil posebno ekipo ASTAHG za delo na dejavnostih na odročnih območjih slovenskega alpskega prostora. Večina našega dela temelji na delu z zainteresiranimi stranmi iz javnih organov, civilne družbe, akademske skupnosti in industrije.
Leta 2019 je NIJZ razdelil spletno anketo identificirali deležnike v slovenskem alpskem prostoru. Raziskava je temeljila na že obstoječi nacionalni raziskavi, vendar je bila dodatno prilagojena za namen projekta ASTAHG, da bi dobili vpogled v to, kako se storitve starejšemu prebivalstvu zagotavljajo in med seboj povezujejo. V raziskavi je sodelovalo 198 zainteresiranih strani, ki sta imeli dva glavna predhodna rezultata. Najprej smo zainteresirane strani povprašali o najpomembnejših ciljih njihovih organizacij pri podpori starejši populaciji. Kot najpomembnejše so izbrali: 1) spodbujanje zdravega načina življenja med starejšo populacijo, 2) dobro dostopnost zdravstvenih storitev in 3) storitve za podporo življenju na oddaljenih območjih. Zadnja dva sta še posebej pomembna glede na ukrepe zapora COVID-19.
Drugič, preslikali smo organizacije, ki v oddaljenem slovenskem alpskem prostoru ponujajo storitve starejšim. V jedru so bile občine, socialnovarstveni zavodi in zdravstvene ustanove. Manj povezani, a še vedno pomembni deležniki so nevladne organizacije, organizacije prostovoljcev in izobraževalne ustanove- vse bi se lahko bolj vključile v skupno podporo starejšemu prebivalstvu na oddaljenih območjih. Potem ko so trenutne omejitve olajšane in se vrnemo k neki novi obliki normalnosti, nam lahko preslikana mreža zainteresiranih strani pomaga razumeti, kdo se s kom povezuje in kako močan je ta odnos (debelina črte) - glej Slika 2. Poleg tega bi lahko zemljevid zainteresiranih strani uporabljali politiki ali akterji v regiji in se lahko izkaže tudi kot prednost po pandemiji COVID-19.
Poleg tega je ASTAHG organiziral spoznavanje mnenj in stališč deležnikov v slovenskem alpskem prostoru konferenci. Za aktivno vključevanje ustreznih akterjev v lokalne oddaljene skupnosti je konferenca vključevala tudi delavnico. Ključna sporočila delavnice so bila, da se moramo zavedati in prepoznati potrebe starejše populacije, vzpostaviti povezave med deležniki in olajšati izmenjavo izkušenj. Poudarjen je bil potencial in vrednost prostovoljnega dela. Podatki, zbrani med delavnico, so koristni tudi za trenutno pandemijo COVID-19. Pandemija nam je pokazala pomen pravilne in poštene komunikacije, sodelovanja med različnimi sektorji na lokalni, regionalni, državni in nadnacionalni ravni ter da je pomembno deliti dobre prakse in spodbujati prostovoljno delo.
Kakšna je prihodnost starejše populacije na oddaljenih območjih glede na COVID-19?
Podpora starejšim, njihovim družinam in njihovim negovalcem je bistven del celovitega odziva Slovenije na pandemijo. Razširjanje točnih informacij je ključnega pomena zagotoviti, da starejši ljudje dobijo jasna sporočila in vire o tem, kako ohraniti telesno in duševno zdravje med pandemijo in po njej. Potrebno je zgodnje odkrivanje starejših, ki so socialno prikrajšani. Poleg tega se lahko zdravstveno varstvo bolje prilagodi potrebam starejšega prebivalstva s krepitvijo terenskih storitev socialnih ali zdravstvenih delavcev. Naše predhodne ugotovitve prav tako kažejo, da bi bilo življenje na oddaljenih območjih lažje, če bi bila življenjska okolja prijaznejša do starosti. Poleg očitnih koristi za starajoče se prebivalstvo bi ti ukrepi pripomogli tudi k privabljanju in zadrževanju delovne sile na oddaljenih območjih.
Poleg tega je v sedanjih razmerah postalo jasno, kako pomembna sta medsebojna povezanost in sodelovanje na lokalni, regionalni, nacionalni in mednarodni ravni. V projektu ASTAHG to sodelovanje olajšuje Nadnacionalni upravni odbor.
Podpora in zaščita starejših ljudi, ki živijo neodvisno v skupnosti, je odgovornost vseh. Dobro zdravje se začne v skupnosti. Dolgoročno moramo razmisliti, kako so strukturirani naši zdravstveni sistemi, njihova trajnost in njihova sposobnost zaščite v času krize.
Opombe
- Dela na NIJZ, Slovenskem nacionalnem inštitutu za javno zdravje
- Dela na UL-FSS, Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani
Monika Robnik Levart
Monika Robnik Levart je študirala sanitarno inženirstvo na Fakulteti za zdravstvene vede Univerze v Ljubljani. Leta 2017 je magistrirala. Monika je trenutno zaposlena na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) kot sanitarna inženirka. Zanimajo jo predvsem področja staranja, neenakosti in prehrane.
Andreja Mezinec
Andreja Mezinec je diplomirala iz organizacije vodenja in družbenih dejavnosti. Po 10 letih dela v zasebnem sektorju je stopila na področje javnega zdravja. Zdaj je zaposlena na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje v OE Nova Gorica kot nacionalna promotorka zdravja. V zadnjih petih letih je svoje delo posvetila področju aktivnega in zdravega staranja. Aktivno je sodelovala pri projektu AHA.SI (aktivno in zdravo staranje v Sloveniji) ter v regionalni enoti NIJZ za Novo Gorico. Skupaj s sodelavci skrbi za izzive starajočega se prebivalstva na severu Primorske, zdaj pa je vodila tudi aktivnosti za projekt ASTAHG, ki ga usklajuje.
Ria Jagodic
Ria Jagodic je diplomirala na Fakulteti za zdravstvene vede Univerze v Ljubljani in na Fakulteti za organizacijske vede Univerze v Mariboru. Na NIJZ že 15 let dela na področjih preventivnih zdravstvenih programov in promocije zdravja. Zadnja leta deluje tudi na področju staranja. Na svojem trenutnem položaju je nacionalna promotorka zdravja v območni enoti NIJZ v Kranju.
dr. Luka Kronegger
Luka Kronegger je povezan kot docent in raziskovalec na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani in kot gostujoči profesor na Centru za sociološke raziskave KU Leuven. Deluje v majhnih, ustvarjalnih in produktivnih skupinah visoko usposobljenih raziskovalcev. Njegove organizacijske, komunikacijske in vodstvene sposobnosti je pridobil in izuril z formalnimi in neformalnimi izobraževanji, z delom na raziskovalnih projektih in vodilnimi položaji v nevladnih organizacijah.
Mojca Gabrijelčič Blenkuš dr
Dr. Mojca Gabrijelčič je doktorica medicine, specialistka javnega zdravja, doktorica družboslovja. Njena področja zanimanja in strokovnega znanja so pristopi k promociji zdravja, javne politike, pravičnost v zdravju in ekonomija blaginje, prehrana in telesna dejavnost, staranje in šibkost ter kakovost življenja. Mojca je bila znanstvena koordinatorka JA Best-ReMaP 2020 – 2023 in bo koordinatorka WP za trajnostno politiko v novem JAPrevent NCD 2024 – 2027. Kot bivša predsednica EuroHealthNet je častna svetovalka izvršnega odbora partnerstva EuroHealthNet .