Za the prvič v desetletju, je Belgijsko predsedstvo Sveta Evropske unije postavil duševno zdravje in dobro počutje v ospredje agende EU. V pogovoru s Frankom Vandenbrouckejem, podpredsednikom belgijske vlade in ministrom za socialne zadeve in javno zdravje, razkrivamod v vizionarske pobude belgijskega predsedstva EU, kako se Belgija zavzema za duševno zdravje evropskih delavcev in poudarja ključno potrebo po nadaljnji ozaveščenosti o duševnem zdravju, ne le zdaj, temveč tudi v prihodnjih letih.
Glede na to, da so volitve v EU potekale v začetku tega meseca, je zdaj čas, da določimo dnevni red in oblikujemo pripovedi, ki bodo spodbudile pomembne spremembe, ki bodo premišljevale o preteklosti in se usmerjale k idealom prihodnosti. Toda kam se sredi političnega vrveža v Bruslju uvrščata duševno zdravje in dobro počutje?
Duševno zdravje, ki je bilo nekoč potisnjeno v zadnji del politične agende, je v zadnjih letih pritegnilo pozornost družbe in vlad, gibanje za pozitivno duševno zdravje pa je dobilo zagon po vsej Evropi. Ni presenetljivo, da so nedavne krize, kot sta pandemija in naraščajoči življenjski stroški, preoblikovale družbo in posledično preoblikovale pristop oblikovalcev politik do duševnega zdravja.
„Nobenemu evropskemu državljanu niso prizanesle zaporedne krize, s katerimi smo se pred kratkim soočili. Temelji, ki pomagajo obrniti trend, so na voljo, nacionalna zakonodaja po vsej Evropi se lahko obravnava kot dobra praksa, v javnem in zasebnem sektorju pa je veliko pobud. ki so lahko navdih,« pravi Vandenbroucke.
Leto 2023 se je izkazalo za pomembno leto za duševno zdravje. Junija lani je Evropska komisija predstavila svojo prvo vizijo za Vseevropski celovit pristop k duševnemu zdravju, ki priznava, da je duševno zdravje sestavni del človekovega splošnega zdravja. Kmalu je sledilo glasovanje Evropskega parlamenta za a poročilo poziv k bolj neposrednemu financiranju za reševanje naraščajočih težav z duševnim zdravjem v Evropi, kar pomeni pomemben politični znak za ozaveščenost o duševnem zdravju.
Ponovno postaviti duševno zdravje na mizo
Ko je Belgija januarja 2024 prevzela predsedovanje Svetu EU, je bila ena od njenih drznih in ambicioznih misij trdno vrniti duševno zdravje na politični dnevni red, zlasti ko je šlo za dobro počutje delavcev.
"Duševno zdravje na delovnem mestu je predolgo ostalo v senci. Po vsej Evropi je absentizem v porastu, nastajajoče tehnologije, kot je umetna inteligenca, močno vplivajo na svet dela, meje med delovnim in prostim časom pa postajajo zamegljeni,« pojasnjuje Vandenbroucke.
Ključni poziv belgijskega predsedstva? Prepoznati pomen duševnega zdravja pri spodbujanju podpornega delovnega okolja. "Začetek dela, dostop do zaposlitve za posameznike z duševnimi težavami je pereča skrb v naših hitro razvijajočih se družbah," pravi Vandenbroucke.
Obsežno Raziskave je razkril škodljive učinke, ki jih ima in jih ima COVID-19 na duševno zdravje in dobro počutje ljudi. Od začetka pandemije se je stopnja anksioznosti in depresije močno povečala 25%. Za te izzive je še posebej občutljiva evropska zdravstvena in socialna delovna sila, ki se spopada z izgorelostjo in moralno stisko, medtem ko neutrudno dela, da bi izpolnila zahteve po svojih storitvah. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je že poslala jasno opozorilo, da so potrebne spremembe. Opisovanje trenutnega stanja zdravstvene delovne sile v Evropi kot a 'tempirana bomba', organizacija opozarja, da bi brez takojšnjega ukrepanja vrzeli v zdravstveni in negovalni delovni sili lahko pomenile katastrofo za evropsko regijo.
Vendar je upanje na obzorju. Štiri leta po začetku pandemije vlade zdaj ponovno razmišljajo, kako bi lahko bolje zaščitile duševno zdravje in dobro počutje Evropejcev pred takšnimi potresnimi izzivi.
»Glede na negativno korelacijo med dolgimi odsotnostmi in vrnitvijo na delo so zgodnje odkrivanje, napotitev in oskrba delavcev, ki se soočajo s simptomi duševne stiske, izjemnega pomena za preprečevanje poslabšanja simptomov, ki lahko vodijo do resnejših stanj ali komorbidnosti. zato je treba upoštevati organizacijske in individualne dejavnike, ki so morda privedli do razvoja težav v duševnem zdravju, in ustrezno ukrepati,« poudarja Vandenbroucke.
Podiranje ovir: podpora pri vrnitvi na delo
V današnjem hitro spreminjajočem se svetu z nenehnimi izzivi je zagotavljanje dostopa do zaposlitve ljudem s težavami v duševnem zdravju najpomembnejše. Vsak si ne glede na zaposlitveni status (delavec, uslužbenec, delodajalec itd.) zasluži dostop do preventivnih storitev duševnega zdravja. Prilagajanje teh storitev, kot so spremljanje, pregledovanje in podpora, je bistveno za izpolnjevanje posebnih potreb vsake osebe.
"Duševnega zdravja ni več mogoče obravnavati ločeno; vključiti ga je treba v širše politične okvire," pravi Vandenbroucke. "Olajšavanje dostopa do trga dela je del ciljev Evropskega stebra socialnih pravic, kot tudi socialna zaščita in vključenost na splošno."
Vodenje dobrega počutja na delovnem mestu v Evropi
Belgijski pristop k spodbujanju duševnega zdravja pri delu ponuja dragocene vpoglede za preostalo Evropo. Pobude, kot je pilotni projekt zvezne agencije o izgorelosti, FEDRIS, namenjeno delavcem v zdravstvenem sektorju, ponuja dvoletno svetovalno pot s prilagojenimi ukrepi za posameznika in delovno okolje ter je pokazalo pozitivne rezultate pri izboljšanju tako duševnega kot fizičnega počutja. To je vodilo do razširitve programa na vse sektorje.
"Večina posameznikov s težavami v duševnem zdravju bi želela imeti plačano službo. Vendar je delež med njimi brezposelnih. Pomoč posameznikom s težavami v duševnem zdravju pri podprti vrnitvi na delo je nujna," pravi Vandenbroucke.
Belgijsko sprejetje Individualna namestitev in podpora (IPS) pristop k zaposlovanju je poleg glavne politike „vrnitve na delo" namenjen zagotavljanju intenzivne podpore za trajnostno in vključujočo zaposlitev. Ta na dokazih temelječ pristop, ki je mednarodno priznan zaradi svoje učinkovitosti, spremlja ljudi z zmernimi do hudimi težavami v duševnem zdravju pri čim zgodnejšem iskanju zaposlitve in jim nudi prilagojeno podporo tudi po tem, ko zaposlitev najdejo.
Decembra 2023 je tudi Belgija zaključila svojo pobudo 'Sandboxes'. Namen tega skupnega projekta s strokovnjaki v zdravstvu je bil razumeti, kako povečati privlačnost in udobje dela v zdravstvenih ustanovah.
"Več konceptov in konkretnih idej je bilo preizkušenih in izpopolnjenih v operativnih okoljih v belgijskih bolnišnicah. Sodelovanje z zdravstvenimi delavci in poskusi v njihovih delovnih okoljih so bili potrebni za to, kar smo želeli doseči: želeli smo začeti s tem, kar že obstaja," pojasnjuje Vandenbroucke. .
Ali bo EU direktiva o psihosocialnih tveganjih pri delu?
Prepoznavanje psihosocialnih tveganj na delovnem mestu se je uveljavilo tudi v mednarodnih pravnih okvirih. Instrumenti, kot je Splošna deklaracija človekovih pravic, konvencije ILO o varnost in zdravje pri delu, nasilje in nadlegovanje na delovnem mestuIn Evropska socialna listina poudarjajo pomen obravnavanja teh tveganj. Na ravni EU je Evropski steber socialnih pravic (EPSR) pomeni premik v predstavljanju primarne referenčne točke za ukrepe na ravni EU o dobrem počutju na delovnem mestu.
Kljub temu razlike v predpisih med državami članicami poudarjajo potrebo po usklajenem delovanju za zagotovitev dosledne zaščite evropskih delavcev. Naslednja Evropska komisija se bo morala odločiti, ali bo vložila zakonodajni predlog, najverjetneje v obliki direktive, o psihosocialnih tveganjih pri delu.
„Ta direktiva bi morala vključevati vsaj naslednje elemente: področje uporabe, skladno opredelitev psihosocialnih tveganj in vlogo vseh akterjev v podjetju, ki sodelujejo pri oblikovanju in uporabi politike dobrega počutja, s posebnim poudarkom na informacijah in usposabljanju. določiti tudi nabor minimalnih preventivnih ukrepov ob upoštevanju značilnosti delovnega mesta, organizacije dela, medsebojnih odnosov na delu, delovnih pogojev in fizičnega delovnega okolja. Delodajalec mora biti pozoren tudi na medsebojno delovanje različnih dejavnikov tveganja, ki določiti psihosocialna tveganja," pravi Vandenbroucke.
Postavitev načrta za prihodnjo blaginjo Evrope
Osredotočenost Belgije na duševno zdravje je pozitiven zgled, saj poudarja pomen dajanja prednosti dobremu počutju na delovnem mestu. Vključevanje vprašanj duševnega zdravja v politiko zaposlovanja odraža vse večja prizadevanja za duševno zdravje v vseh politikah, ki utira pot v bolj zdravo in bolj podporno prihodnost za vse Evropejce.
Če pogledamo naprej, je vedno več povpraševanja po predanem Evropsko leto duševnega zdravja. Takšna pobuda bi lahko prinesla številne koristi, vključno z zmanjšano stigmo, boljšim izobraževanjem in razvojem politike. Z uskladitvijo s širšimi prizadevanji, kot je namenska strategija EU za duševno zdravje, bi lahko spodbudila celovite ukrepe za obravnavo izzivov duševnega zdravja po vsej Evropi.
"Na splošno bi bilo evropsko leto, posvečeno duševnemu zdravju, pomemben korak k reševanju zapletenih izzivov, povezanih z duševnim zdravjem, in bi lahko imelo ključno vlogo pri spodbujanju bolj zdrave in podporne Evrope," pravi Vandenbroucke.
"Na evropski ravni moramo nekaj nadoknaditi, zato bi morda morali vseh deset od naslednjih desetih let narediti evropsko leto, posvečeno ozaveščanju o duševnem zdravju."
Ruth Thomas
Ruth se je pridružila ekipi EuroHealthNet aprila 2022 kot uradnica za komunikacije.
Diplomirala je iz tiskanega novinarstva na Univerzi v Gloucestershireu (Združeno kraljestvo) in je več kot deset let delala v neprofitnem sektorju. Ruth je svoje komunikacijske sposobnosti uporabila na številnih položajih, vključno z združenjem za trgovino z energijo v Bruslju in kot del nacionalne raziskovalne mreže (Sêr Cymru / Stars Wales), kjer je imela sedež na univerzi v Združenem kraljestvu.