V Sloveniji centri za promocijo zdravja-vgrajeni v vse centre primarnega zdravstvenega varstva-so glavni ponudniki preventivnih in promocijskih storitev, vključno s storitvami za duševno zdravje. Kmalu po tem, ko je pandemija prišla v državo, so operaterji na telefonskih linijah poudarili potrebo po svetovanju prebivalstvu. Nacionalni inštitut za javno zdravje pojasnjuje spremembe storitev in kako bodo v prihodnje spremenile načine dela.
Zapisale Matej Vinko, Saška Roškar, Tatjana Novak Šubara in Alenka Tančič Grum z NIJZ, Slovenskega nacionalnega inštituta za javno zdravje.
Slovenija je bila ena zadnjih držav v Evropi, ki je 19. marca 4 poročala o primeru COVID-2020 1 . Teden dni kasneje, 12. marca, je bila razglašena epidemija2. Med vrsto ukrepov, uvedenih za zajezitev in ublažitev širjenja bolezni, je vlada 20. marca objavila odlok, s katerim je ustavila opravljanje vseh nujnih in preventivnih zdravstvenih storitev3.
V Sloveniji so bili leta 2002 ustanovljeni centri za promocijo zdravja (HPC) v vseh 61 domovih primarnega zdravstvenega varstva (PZZ) po vsej državi. Zdaj so glavni ponudniki preventivnih in promocijskih storitev, vključno s storitvami za duševno zdravje4. Z odlokom z dne 20. marca je bilo opravljanje teh storitev nenadoma ustavljeno, kar je povzročilo vrzel pri odzivanju na potrebe duševnega zdravja prebivalstva.
Ta članek prikazuje, kako so bile službe za duševno zdravje HPC prilagojene, da se med epidemijo še naprej odzivajo na potrebe duševnega zdravja prebivalstva. Ponuja tudi podrobnosti o dosegu prilagojenih storitev in ključnih značilnostih njihovih uporabnikov ter pridobljene izkušnje.
Prepoznavanje problema in iskanje rešitve
Kmalu po začetku epidemije COVID-19 v Sloveniji je bila vzpostavljena nacionalna telefonska linija za informacije in nasvete o bolezni5 . Upravljavci telefonskih številk za pomoč so zelo hitro označili potrebo po zagotavljanju posebnega svetovanja ljudem, ki imajo zaradi epidemije psihološke simptome (npr. Strah, nelagodje ali stisko).
Glede na njihovo dobro uveljavljeno mrežo po vsej državi in dejstvo, da so strokovnjaki za duševno zdravje sestavni del njihove delovne sile6je Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) HPC označil za ustrezno in dostopno možnost za psihološko podporo svoji skupnosti. člani prek krizne telefonske številke.
Vse HPC smo povprašali o njihovem zanimanju in prejeli takojšen pozitiven odgovor 56 od 61 centrov. Pobudi se je pridružilo tudi 12 drugih služb za duševno zdravje (tj. Specialistične službe, kot sta psihiatrija in klinična psihologija) v PZZ.
Uresničitev raztopine
V prvem tednu epidemije je NIJZ vse HPC -jeve prosil, naj za svoje telefonske številke posredujejo telefonske številke in delovni čas. Seznam je bil ustvarjen in promoviran prek različnih medijev (spletnih mest, državnih in lokalnih oddajnih storitev itd.). Po odobritvi Ministrstva za zdravje je bila uradno aktivirana mreža telefonskih linij za pomoč HPC.
NIJZ je svetovalcem in HPC zagotavljal hitro podporo. V sodelovanju s psihologi na Upravi RS za civilno zaščito in pomoč ob nesrečah (ACPDR) smo organizirali izobraževalni spletni seminar za strokovnjake na področju duševnega zdravja, ki pokriva teme od osnovna načela kriznih (telefonskih številk za pomoč) intervencij posebne teme s katerimi se lahko srečujejo svetovalci (npr. nasilje v družini, samomorilno vedenje). NIJZ je razvil tudi paket smernic za različne krizne situacije, ki je vseboval (i) osnovne smernice za telefonsko svetovanje, (ii) dokument z vprašanji in odgovori (ki zajema najpogostejša vprašanja / odgovore, ki se pojavijo med spletnim seminarjem), (iii) smernice o intervencije v primeru nasilja v družini (iv) smernice o samomorilnem vedenju, (v) splošne informacije o COVID-19 in (vi) izčrpen seznam koristnih virov v različnih regijah v Sloveniji. Te dokumente so delili vsi sodelujoči HPC. Dodatna podpora vsem svetovalcem je bila organizirana v obliki tedenskih spletnih nadzorov. Nadzorniki so bili izkušeni psihiatri in psihologi, ki so svoje storitve opravljali pro bono.
Razumevanje klicalcev in njihovih potreb
Prve telefonske številke za pomoč HPC so se odprle 16. marca. Med vsakim pogovorom so svetovalci ocenjevali socialno-demografske značilnosti klicalcev, izpostavljenost COVID-19 (to je, če ste delavec na prvem mestu; bili ste v stiku z nekom, okuženim s koronavirusom, ki ste ga okužili s koronavirusom ali ste bili hospitalizirani zaradi COVID-a). -19 itd.), Zgodovino duševnih bolezni in uporabo psihofarmakov. Ta opažanja so zabeležili v spletnem vprašalniku, pri čemer so zabeležili napotitve na druge vire pomoči (npr. Psihiatrično ali psihološko zdravljenje, zdravnik ali nevladna organizacija).
Skupaj je 70 svetovalcev v 43 HPC poročalo o 1,491 telefonskih klicih med 16. marcem in 24. majem 2020. Največ klicev je bilo žensk (75.7%), 60.5% klicalcev je bilo starih med 30 in 64 let, 44.9% je bilo zaposlenih, 23.6% pa jih je bilo so bili upokojeni. Več kot tretjino klicev (37.3%) so klicali ljudje s socialno ali zdravstveno ranljivostjo (npr. Zaradi starejše starosti, nosečnosti, že obstoječega zdravstvenega stanja, invalidnosti, zlorabe substanc) ali njihovi svojci. Le 6.6 % klicalcev je bilo identificiranih kot možni bolniki s COVID-19 ali kot tesni stiki bolnikov. Skoraj tretjina (31.3%) klicateljev je poročala o že obstoječi duševni bolezni, 65.3% pa jih je jemalo antidepresive in / ali benzodiazepine.
Kot je prikazano na sliki 1, so se klici po začetnem hitrem povečanju telefonskih klicev do tretjega tedna epidemije postopoma zmanjševali. Rezultati so pokazali, da je bilo 67.4% klicev povezanih s psihološkim vplivom epidemije. Prevladujoči razlogi za klic so bili čustveni in vedenjski simptomi stiske (npr. Tesnoba, strah pred okužbo, nespečnost, strah pred prihodnostjo-o tem je poročalo 26.3% kličočih), težave pri obvladovanju že obstoječih duševnih bolezni ali zdravstvenih stanj (19.7%), informacije o strategijah samopomoči za lajšanje stresa, sprostitev, telesno aktivnost, upravljanje časa, pa tudi iskanje dodatnih informacij o dostopnosti finančne ali socialne podpore (12.1%). V 6-10% primerov so klicatelji poročali o medosebnih težavah (vključno z nasiljem v družini) ali stigmi, osamljenosti, povezani s koronavirusom. težave, povezane z zaposlitvijo in šolanjem na domu ter vprašanja, ki se nanašajo na ravnovesje med družino in družino ter skrb za ranljive sorodnike ali prijatelje. 1% klicev je bilo povezanih s samomorom.
Najpogosteje so klicatelji (40.1%) bili obveščeni o telefonski liniji za pomoč ali so jih na telefonsko linijo celo napotili zdravstveni delavci v njihovih lokalnih zdravstvenih ustanovah ali zdravstvenih ustanovah. 21.8% klicalcev je bilo obveščenih o telefonski liniji za pomoč na internetu, radiu ali televiziji.
Slika 1. Pomembni mejniki v epidemiji COVID v Sloveniji in število klicev, prejetih v ustreznih tednih telefonske svetovalne službe. Legenda: 1 - Razglasitev epidemije v Sloveniji, pojav vladnega klicnega centra za koronavirus (12/3/2020). 2- Prepoved gibanja izven občine stalnega prebivališča in javnega zbiranja na javnih mestih (30). 3 - Začetek postopnega popuščanja zapornih ukrepov (18/4/2020). 4 - Ponovna vzpostavitev prostega gibanja zunaj občin stalnega prebivališča (30/4/2020).
Naučene lekcije in pogled naprej
Epidemija COVID-19 je svet presenetila. Na začetku izbruha je bila večina pozornosti namenjena ublažitvi kliničnega bremena SARS-Cov-2. Vendar se je kmalu pokazalo, da bo imela epidemija še daljše posledice. S časom so v ospredje prišli gospodarski, socialni, psihološki in kulturni vplivi. Na duševno zdravje prebivalstva so vplivale žalostne medijske objave, propadajoči zdravstveni sistem na nekaterih območjih sosednje Italije in ukrepi slovenske vlade za zajezitev širjenja virusa. To je še posebej pomembno za skupine v ranljivih okoliščinah, kot so sorodniki bolnikov s kronično boleznijo, družine in posamezniki z nizkimi dohodki ter posamezniki z že obstoječo duševno boleznijo.
Na srečo je v Sloveniji vzpostavljena zdravstvena infrastruktura omogočila pravočasen odziv, ki je ustrezal potrebam prebivalstva, ugotovljenim na samem začetku epidemije. 9. maja je bil odlok o prekinitvi izvajanja vseh nujnih in preventivnih zdravstvenih storitev prenehan, po osmih tednih zagotavljanja psihološke podpore pa so telefonske linije za pomoč HPC skrajšale svoj delovni čas, da bi lahko znova začele z rednimi preventivnimi posegi, in število dnevnih klicev se je zmanjševalo7. Telefonske številke za pomoč pri COVID-19 ostajajo aktivne in se bodo verjetno vključile v redne dejavnosti HPC.
Če pogledamo nazaj na osem tednov, menimo, da so telefonske linije za pomoč prispevale k ublažitvi neenakega psihosocialnega vpliva epidemije v različnih podskupinah prebivalstva. Velik delež klicalcev so bili lokalni prebivalci, ki so jih na telefonsko številko za pomoč napotili lokalni zdravstveni delavci, ki lahko prepoznajo posameznike v ranljivih okoliščinah. Dejstvo, da je bila storitev uporabljena na ravni skupnosti, je pokazatelj, da ljudje zaupajo informacijam in podpori znanih strokovnjakov v znanih okoljih (tj. Lokalnih HPC). Po drugi strani pa majhne zelo povezane skupnosti, v katerih se vsi poznajo, ponujajo malo prostora za zasebnost, kar lahko poveča občutek stigmatizacije.
Na manj pozitivni strani je bila neoptimalna dostopnost telefonskih številk za pomoč dokončna pomanjkljivost. Delovni čas HPC je bil odvisen od razpoložljivosti usposobljene delovne sile, kar pomeni, da vse telefonske linije za pomoč niso mogle ponuditi podpore ves dan ali ves teden. V ta namen sta 6. aprila Društvo psihologov Slovenije in NIJZ vzpostavila dodatno nacionalno telefonsko linijo za pomoč, ki je podpirala pozno popoldne in zvečer (do polnoči). Psihologi, klinični psihologi in psihoterapevti so bili vključeni kot prostovoljci. Usklajevanje ene nacionalne in 52 lokalnih telefonskih številk za pomoč ter obilo kontaktnih številk je otežilo njihovo promocijo na nacionalni ravni. Boljše prepoznavanje in zato boljša uporaba telefonskih številk za pomoč ostajata premagati.
Čeprav se ta članek osredotoča le na telefonske številke za pomoč in njihovo vlogo pri vplivu epidemije na duševno zdravje, se zavedamo, da obravnavajo relativno majhen del potreb duševnega zdravja prebivalstva. Za preprečitev povečanja bremena duševnih bolezni je potreben celovit odziv javnega duševnega zdravja na epidemijo. Ko počasi "izravnavamo krivuljo", se moramo zavedati, da virus ni edina grožnja, ki lahko preplavi naše zdravstvene sisteme.
Reference
- Svetovna zdravstvena organizacija. Poročilo o stanju novega koronavirusa (2019-nCoV)-45 [Internet]. Svetovna zdravstvena organizacija; 2020. Na voljo tukaj .
- Ukrepi za zajezitev širjenja okužb s COVID-19 [internet]. Portal GOV.SI. [citirano 2020. maja 27]. Na voljo tukaj .
- Odlok o začasnih ukrepih na področju zdravstvenih dejavnosti, namenjenih za objavo in obvladovanje epidemije COVID-19, stran 1883 [Internet]. Uradni list. [citirano 2020. maja 27]. Na voljo tukaj .
- Albreht T, Pribakovič Brinovec R, Josar D, Poldrugovac M, Kostnapfel T, Zaletel M, et al. Slovenija: Pregled zdravstvenega sistema. Zdravstveni sistem Transit. Junij 2016; 18 (3): 1–207.
- Vladni klicni center za koronavirus [internet]. Portal GOV.SI. [citirano 2020. maja 29]. Na voljo tukaj.
- Aktivnosti in programi - Skupaj za zdravje [Internet]. [citirano 2020. maja 27]. Na voljo tukaj.
- Odlok o prenehanju veljavnosti Odlok o začasnih ukrepih na področju zdravstvenih dejavnosti, namenjenih za uvedbo epidemije COVID-19, stran 2431 [Internet]. Uradni list. [citirano 2020. maja 28]. Na voljo tukaj .