Globalni zdravstveni center (GHC) omogoča razvoj sinergij med različnimi skupinami strokovnjakov, ki delajo v regiji Toskana na področjih mednarodnega zdravstvenega sodelovanja in zdravja migrantov. Sodeluje pri razvoju dejavnosti informiranja in usposabljanja (pred službo in v službi) na svojih tematskih področjih. S sodelovanjem z nacionalnimi in mednarodnimi mrežami strokovnjakov iz različnih strok želi GHC spodbuditi razpravo, razmislek in analize na svetovnem zdravstvenem področju, klinične in epidemiološke raziskave, upravljanje zdravstvenih storitev in zdravstvene politike. GHC nudi tudi tehnično pomoč pri vodenju projektov, spodbuja oblikovanje mednarodnih sporazumov v zdravstvenem sektorju ter pripravlja poročila in priporočila za spodbujanje večje ozaveščenosti o globalnih zdravstvenih vprašanjih. Več informacij o GHC najdete na: www.centrosaluteglobale.eu
Avtor: Maria José Caldés Pinilla in Michele De Luca
Globalni zdravstveni center je multidisciplinarna ustanova v regiji Toskana (TR). Ustanovljen leta 2012, njegov cilj je poudariti povezave med globalizacijo in zdravjem v smislu enakosti, človekovih pravic, trajnosti, diplomacije in mednarodnega sodelovanja. Temeljni cilj je okrepiti, razširjati in uporabiti znanje za dve tematski prednostni nalogi, na katerih temelji Center: mednarodno zdravstveno sodelovanje in zdravje migrantov.
Toskana je od leta 2005 dejavna z več kot 317 projekti mednarodnega sodelovanja na področju zdravja in sodeluje z več kot 500 zdravstvenimi delavci
Strategija regije Toskana za mednarodno zdravstveno sodelovanje (IHC) je prilagojena globalnim zdravstvenim izzivom, ki so se v zadnjem desetletju precej spremenili. Mobilizacija za HIV/AIDS, tuberkulozo in malarijo je bistveno izboljšala številne zdravstvene kazalnike. Hkrati sta zaradi podaljšanja pričakovane življenjske dobe in izboljšanja življenjskega standarda kronične bolezni postala resnična težava za javno zdravje. Prihajajo poleg nalezljivih bolezni, tudi v najmanj razvitih državah. Globalizacija trgovine spodbuja tudi pojav novih epidemij. Epidemiološki nadzor zato postaja svetovni izziv, vplivi okoljskih dejavnikov na zdravje pa zahtevajo večjo pozornost. Regija Toskana je postopno prilagajala svojo razvojno politiko, da bi pomagala doseči cilje tisočletja in trajnostni razvoj.
Strategija IHC daje prednost doseganju zdravstvenih ciljev SDG 3 (Zagotavljanje zdravega življenja in spodbujanje dobrega počutja za vse v vseh starostnih obdobjih) ter tistim, ki so povezani z zdravjem mater in otrok. Njegov namen je tudi okrepiti boj proti nastajajočim in ponovno pojavljajočim se nalezljivim boleznim ter upoštevati naraščajoči pritisk na zdravstveni sistem zaradi nenalezljivih bolezni (NCD) Poudarja potrebo po večsektorskih preventivnih politikah za obravnavo skupnih dejavnikov tveganja ter družbenih in okoljskih dejavnikov. . Strategija IHC podpira krepitev krhkih zdravstvenih sistemov, zlasti v sredozemskem območju, s podporo za trajnostno financiranje zdravja, ki temelji na solidarnosti, usposabljanju usposobljenega in motiviranega osebja ter razvoju zanesljivih zdravstvenih informacijskih sistemov. Strategija prav tako poudarja pomen kopičenja človeškega kapitala in daje osrednje mesto pravicam posameznika do blaginje in zdravja. Doseganje ciljev trajnostnega razvoja bo omogočilo ukrepanje v zvezi z migracijami, ki prepogosto kaznujejo izvorne države in izkazujejo grozljivo za zadevne ljudi, včasih pa otežujejo njihovo vključevanje.
V skladu z nacionalno okvirno strategijo za razvojno sodelovanje strategija zdravstvenega sektorja daje prednost državam z nizkimi dohodki v podsaharski Afriki. Sredozemsko območje je prav tako osrednje za toskansko regionalno strategijo; Toskana in sosednja ozemlja na južni in vzhodni obali Sredozemlja so zaradi geografske bližine tkali tesne vezi. Zaradi zgodovinskih migracijskih tokov obstajajo velike skupnosti iz teh držav v Toskani, ki sodelujejo pri izvajanju pobud IHC.
GHC s svojimi projekti IHC osebju toskanskega zdravstvenega sistema ponuja možnost sodelovanja v projektih mednarodnega zdravstvenega sodelovanja ter spodbuja znanstveno in akademsko sodelovanje ter partnerstva v vseh državah v razvoju. Takšni mednarodni odnosi prispevajo k ustvarjanju kakovostnega zdravstvenega varstva v sosednjih državah in podpirajo uporabo modela Toskane, ki temelji zlasti na vzajemnem financiranju zdravstvenega zavarovanja, odličnosti zdravstvenih delavcev, enakovrednem dostopu do zdravstvenega varstva in pravici do zdravja.
Toskanska regija želi z globalnim zdravstvenim centrom spodbujati pravičnost in ustreznost ponudbe zdravstvenega varstva migrantskemu prebivalstvu.
V Italiji tuje prebivalstvo v povprečju predstavlja 7.4% celotnega prebivalstva, v Toskani pa je veliko večje in znaša 10.5%. To prebivalstvo vključuje novopridošle in 25.6% novorojenih v zadnjem letu[1].
Velik delež migrantov migrantov v toskanskem prebivalstvu, od tega 54% žensk, se upošteva pri preučevanju načina reševanja vprašanj, kot so opravljanje storitev in zdravstvenih virov (ter delno ali napačno poznavanje teh), in pravico do zdravja.
Ker je italijanski zdravstveni sistem decentraliziran, imajo regije pomembno vlogo pri uporabi nacionalnih zakonov in politik. Da bi zagotovili pravilno uporabo nacionalnih indikacij o zdravju migrantov na regionalnem ozemlju in zagotovili njihovo pravico do dostopa do zdravstvenih storitev, je regija Toskana dodelila glavno vlogo usklajevanja različnih toskanskih zdravstvenih enot, ki delajo na področju zdravja migrantov, GHC. GHC koordinira regijo lokalnih zdravstvenih enot in območij ter zagotavlja stalno usposabljanje in posodabljanje o zdravju migrantov in s tem povezanem pravnem okviru. Predstavniki v mreži so odgovorni za povezovanje svojih institucij z regionalno ravnijo pri vprašanjih v zvezi z zdravjem migrantov. To zagotavlja usklajevanje in usklajevanje postopkov, pristopov in politik.
Zdravstveni dom ob prihodu organizira tudi zdravstveni pregled za migrante. Trenutno je vsaka lokalna zdravstvena enota neodvisna pri odločanju, kateri oddelek je pristojen, kakšne preglede izvaja, katere zdravniške preglede izvaja in kdaj. To vodi do velikih razlik v regiji. Zato je GHC začel posvetovanje med lokalnimi zdravstvenimi enotami, da bi opredelil glavna merila, ki bi morala voditi pri pregledu, in uskladiti postopke v regiji po najnovejših nacionalnih smernicah.
GHC nenehno organizira usposabljanje na področju zdravja migrantov, tako za socialno-zdravstveno osebje kot za organizacije tretjega sektorja. V letu 2018 bo GHC zlasti organiziral celovit regionalni program usposabljanja o zdravju migrantov (s posebnim poudarkom na duševnem zdravju) za družinske zdravnike, pediatre, socialno zdravstveno osebje in lokalno organizacijo, ki sodeluje pri dejavnostih podpore in sprejema migrantov.
[1] V Italiji otrok, rojen enemu italijanskemu in enemu neitalijanskemu staršu, pridobi (dvojno) italijansko državljanstvo le, če ta starš prizna razmerje.
Maria José Caldés Pinilla
Maria je vodja mednarodnega zdravstvenega sodelovanja v bolnišnici Florence Meyer. Ima dolgoletne izkušnje na področju raziskav in usposabljanja na področju javnega zdravja, zdravstvene vzgoje in promocije. Maria je diplomirala iz medicine in kirurgije (Univerza v Barceloni), podiplomski študij zdravstvene vzgoje (Univerza v Perugii), specializacijo iz higiene in preventivne medicine (Univerza v Perugii), doktorat iz medicine skupnosti (Univerza v Padovi).
Michele De Luca
Michele je diplomiral iz političnih znanosti-mednarodni odnosi (Univerza v Firencah), podiplomski študij mednarodnih odnosov (Univerza v Firencah) in doktoriral iz političnega sistema in institucionalnih sprememb (Inštitut za napredne študije IMT Lucca). Petnajst let je preživel v državah v razvoju, pri čemer je sodeloval s številnimi mednarodnimi organizacijami, kot so UE, UNDP in Italijansko razvojno sodelovanje, ki je upravljal projekte mednarodnega sodelovanja ter opravljal meddisciplinarno politično analizo in ocene učinka. Preden je doktorirala, je bila raziskovalka na Univerzi v Firencah. Od leta 2011 je redno zaposlen v bolnišnici Florence Meyer/Global Health Center kot uradnik za mednarodno zdravstveno sodelovanje.