UVODNIK
V gospodarstvu dobrega počutja gospodarska rast ni sama sebi cilj, temveč način za povečanje dobrega počutja ljudi in planeta. Koncept pridobiva na veljavi, saj se bodo voditelji maja 2025 na Islandiji zbrali na forumu o gospodarstvu dobrega počutja. Ta izdaja revije EuroHealthNet predstavlja zgodbe ljudi in organizacij po vsej Evropi, ki pomagajo pri bolj zdravih in trajnostnih gospodarstvih in družbah. Vendar pa prehod na gospodarstvo dobrega počutja ni brez ovir in kompromisov. Caroline Costongs iz EuroHealthNet v svojem uvodniku deli svoje vpoglede in razmišljanja o izzivih, s katerimi se soočamo, in o poti naprej.
Medtem ko izdajamo to številko naše revije, se odpravljam na forum o ekonomiji dobrega počutja v Reykjaviku na Islandiji, kjer bom sodeloval na forumu o ekonomiji dobrega počutja. To srečanje na visoki ravni združuje voditelje, strokovnjake in nosilce sprememb, ki bodo razpravljali o tem, kako lahko oblikujemo naša gospodarstva, da bi bolje podpirala dobro počutje ljudi in planeta. Gospodarstvo dobrega počutja zagotavlja, da gospodarska rast, merjena z BDP, ni sama sebi cilj in da spodbuja zdravje in dobro počutje, namesto da jima škoduje, kot se danes prepogosto dogaja. Okviri ekonomije dobrega počutja dobivajo vse več pozornosti na ravni EU in nacionalnih ravneh, in kot EuroHealthNet si prizadevamo prispevati k temu zagonu prek našega partnerstva, naših projektov o socialni enakosti, okolju in zdravju ter prek te revije.
Vseeno se počutim nekoliko nelagodno. Po eni strani se mi zdi pomembno srečevati mednarodne kolege, da se navdihujemo in učimo drug od drugega ter gradimo vizijo gospodarstva dobrega počutja. Po drugi strani pa vem, da s potovanjem na Islandijo prispevam k podnebnim spremembam in onesnaževanju zraka, kar spodkopava sam namen mojega potovanja. Morda bi se namesto tega moral bolj potruditi lokalno, da bi se srečeval in izmenjeval vpoglede z ljudmi, ki se med drugim soočajo z revščino in vsakodnevnimi težavami.
Ta dilema je le en primer izzivov preoblikovanja gospodarstev, v katera smo ujeti; pot je le redko brez trenj in vključuje odločitve, pogajanja o interesih in sklepanje kompromisov.
Dileme pri prehodu v gospodarstvo blaginje
Obstaja veliko političnih pobud, ki prispevajo k doseganju gospodarstev, ki ustvarjajo več blaginje in so tako usklajene z gospodarstvom blaginje, mnoge od njih pa so obravnavane v člankih v tej reviji. Mednje spadajo okoljsko trajnostni in pravični zdravstveni sistemi, kot je tisti, ki ga gradi Avstrija, naložbe v množične in ne v elitne športe, pobude za dobrobit otrok, kot so tiste na Islandiji, spodbujanje kakovostnega spanca, politike enakosti spolov in fiskalne strategije, ki si prizadevajo za uravnoteženje socialnih in gospodarskih rezultatov.
Vendar pa nas je naše gospodarstvo uklenilo v strukture in vedenje, ki jih je zelo težko spremeniti. Zato spremembe niso mogoče brez znatnih stroškov tako na individualni kot na družbeni ravni. To pomeni, da je zelo malo političnih odločitev v celoti obojestransko koristnih, mnoge pa bodo koristile interesom nekaterih ljudi, sektorjev, krajev itd. pred drugimi. Na primer, dobro načrtovane politike, ki spodbujajo starejše, da dlje ostanejo doma, tvegajo omejitev razpoložljivosti stanovanj za mlajše generacije. Uvoz eksotičnega sadja in zelenjave lahko izboljša zdravje nekaterih, vendar njihov prevoz prispeva k onesnaževanju in jih pogosto naredi nedostopne za gospodinjstva z nizkimi dohodki. Zmanjšanje porabe fosilnih goriv pomaga okolju, kaj pa ljudje, katerih preživetje je odvisno od njih?
Ali smo kot javnozdravstvena skupnost opremljeni za reševanje teh dilem in zavzemanje jasnega stališča do teh vprašanj, od katerih so mnoga kompleksna in etične narave? Pomembno je, da to storimo, saj imajo posledice za splošno raven zdravja prebivalstva, pa tudi za neenakosti v zdravju in medgeneracijsko pravičnost, kot bo EuroHealthNet poudaril, ko bomo prispevali k prihajajočemu Strategija EU za medgeneracijsko pravičnost. EuroHealthNet razvija etični okvir, ki nam bo pri tem pomagal in usmerjal naše delo na področju ekonomije dobrega počutja. To vključuje, kako sodelujemo z zasebnim sektorjem pri pogajanjih o interesih za izboljšanje splošnega zdravja in dobrega počutja ter kako jih pozivamo k odgovornosti.
Izogibanje polarizaciji
Te dileme niso nove za javno zdravje, vendar postajajo vse bolj zapletene – in bolj vidne – v javnih razpravah in družbenih medijih. Zavedati se moramo tudi, da lahko razprave o ekonomiji dobrega počutja vodijo do polarizacije, zlasti v današnjem hitro spreminjajočem se političnem, družbenem in tehnološkem kontekstu. Ljudje imajo različne vrednote in načela, pri čemer so skrajno desničarske skupine na samem koncu spektra.
Kako močno bi si morali prizadevati za spremembo paradigme, ki odraža ekonomijo blaginje, če se nekaterim zdi, da se zavzemamo za odrast? Ali pa bi morali uporabiti bolj niansiran pristop? Ali se ne bi smeli osredotočiti na specifične dileme in kompromise ter bolje prisluhniti različnim perspektivam, preden oblikujemo svoje politične rešitve za okoljske meje in družbene temelje?
Priporočam vam, da to preberete intervju z Dominicom Wattersom v tej izdaji, ki deli svoje izkušnje s strukturno neenakostjo na področju stanovanj, dostopa do hrane, dohodka in vzgoje otrok. Njegove in življenjske izkušnje mnogih drugih so prepogosto odsotne iz odločitev o upravljanju. Izpostavljanje takšnih osebnih zgodb lahko spodbudi boljše razumevanje za sprejemanje težkih odločitev, potrebnih za prehod v gospodarstva blaginje.
Izzivanje močnih interesov
Nihče si ne želi gospodarstva, ki izkorišča ljudi, škoduje okolju ter škoduje zdravju in dobremu počutju. Vendar pa je le malo ljudi pripravljenih nositi stroške sprememb. Bogati in močni bodo branili svoje interese – in uspeva jim.
Evropska komisija je konkurenčnost postavila za svojo severno zvezdo, hkrati pa spodbuja obrambno industrijo in ponovno oborožuje Evropo. Trenutna prizadevanja EU za deregulacijo so namenjena odpravi trgovinskih ovir kot del nove strategije enotnega trga. Medtem lobiranje v industriji cveti, zaradi česar je težje kot kdaj koli prej regulirati alkohol, tobak, ultra predelano hrano in druge zdravju škodljive izdelke.
Te reforme bodo imele nacionalne posledice. Na primer, nedavno pravilo v Franciji, ki je prepovedovalo kratke lete, kjer obstajajo možnosti za vlak, je bilo oslabljeno. Irski načrt dodati zdravstvena opozorila na etikete alkoholnih pijač morda naslednji. Te močne interese bo težko premagati, zlasti ker obstaja nevarnost, da se naši lastni viri zmanjšajo. Javno zdravje in dobro počutje tvegata, da bosta v prihajajočih dolgoročnih proračunskih razpravah EU za obdobje 2028–2034 še bolj izgubila na prioriteti.
Pot naprej
Preoblikovanje naših gospodarstev v gospodarstva blaginje je mogoče – vendar zahteva boljše razumevanje dilem, kompromisov in vplivov političnih odločitev ter skrbno kartiranje argumentov in protiargumentov. Prav tako moramo mobilizirati širšo javnost, ki presega skupnosti javnega zdravja in gospodarstva blaginje. Večina Evropejcev podpira podnebne ukrepe, na primer, vendar ne zaupajo vladam, da bodo izpolnile svoje cilje. Glede na Eurobarometer, 88 % Evropejcev pravi, da jim je socialna Evropa osebno pomembna, zato obstaja veliko možnosti za angažiranost.
Z iskrenim poslušanjem upov in strahov ljudi – ter njihovih pomislekov glede spreminjajočih se sistemov dela, stanovanj, porabe energije, prevoza, hrane in potrošnje – lahko zmanjšamo polarizacijo in si zgradimo podporo. Z obravnavanjem njihovih upravičenih pomislekov glede migracij, cepljenja in drugih občutljivih tem spodbujamo zaupanje. Z gradnjo zavezništev za razvoj skupne vizije boljše prihodnosti ter s skupnim komuniciranjem in uresničevanjem le-te lahko izzovemo obstoječe interese in spodbudimo spremembe. To pa lahko ustvari politično voljo, potrebno za vzpostavitev gospodarstev, ki ustvarjajo večjo blaginjo. Upam, da boste uživali v branju različnih člankov v tej reviji, saj vsi prispevajo k takšni skupni viziji.
V tej izdaji
Caroline Costongs
Caroline Costongs je direktorica EuroHealthNet in strokovnjakinja za javno zdravje in promocijo zdravja. Caroline vodi multidisciplinarno ekipo, ki se ukvarja z evropsko in (pod)nacionalno politiko, zagovorništvom, raziskavami in krepitvijo zmogljivosti, ki se ukvarjajo z neenakostmi v zdravju. Caroline je aktivna v različnih forumih EU in WHO, svetovalnih odborih in različnih projektih EU ter je članica ICC – Mednarodnega sveta za Evropsko konferenco o javnem zdravju.