Poročilo »Stanje materinstva v Evropi 2024« organizacije Make Mothers Matter ponuja živ in pogosto streznjujoč portret tega, kaj pomeni biti mati v Evropi 21. stoletja. Spregovorilo je več kot 9,600 mater iz 11 držav EU in Združenega kraljestva. Kar razkrivajo, je hkrati globoko osebno in nedvomno sistemsko.
Angela Garcia, direktorica organizacije Make Mothers Matter, razmišlja o tem, kaj ugotovitve pomenijo in kaj je treba storiti v prihodnje.
»Preprosto sem morala nadaljevati,« je dejala neka mati. Druga je povedala: »Nihče mi ni pomagal, moč sem morala najti sama.« To niso osamljeni glasovi. Odmevajo čez meje, starostne skupine in dohodkovne razrede ter se pojavljajo v Obsežna raziskava organizacije Make Mothers Matter (MMM) iz leta 2024Raziskava se poglobi v sodobne realnosti materinstva v Evropi.
Od duševne preobremenitve do žrtvovanja kariere poročilo razkriva neprijetno resnico: kljub napredku na področju politik enakosti spolov se številne matere še vedno počutijo nevidne, nepodprte in podcenjene.
Kako torej naprej? Kako cenimo ključno vlogo materinstva v družbi in zagotavljamo podporo, potrebno za spodbujanje dobrega počutja mater in s tem družin? Eden od odgovorov se morda skriva v sprejemanju gospodarstva dobrega počutja, modela, ki ljudi in planet postavlja pred dobiček. Najprej pa si poglejmo, s čim se današnje matere v resnici soočajo.
Teža duševne obremenitve
Več kot 67 % mater pravi, da se počutijo duševno preobremenjene, polovica pa poroča o težavah z duševnim zdravjem, kot so tesnoba, depresija ali izgorelost. Kot kaže raziskava, je čustvena obremenitev najvišja med materami, starimi od 30 do 39 let, tistimi z majhnimi otroki in tistimi z nižjimi dohodki.
In medtem ko večina opisuje starševstvo z besedami, kot sta »veselje« in »ljubezen«, so matere prav tako pogosto omenjale »utrujenost« in »žrtvovanje«.
Med državami se duševna obremenitev materinstva razlikuje: 81 % portugalskih mater poroča o preobremenjenosti, v primerjavi s 46 % v Nemčiji. Mnoge se v svojih težavah počutijo osamljene in le polovica jih pravi, da imajo čas zase. Precejšnje število jih pravi, da niso imele nobene podpore, niti od zdravstvenih delavcev.
To ni le poziv k boljšemu duševnemu zdravju mater, temveč je prej klic po kulturni spremembi.
Vrnitev na delo, ampak za kakšno ceno?
Po rojstvu otroka ženska poklicna pot pogosto močno zavije. Pred materinstvom je 74 % anketirank delalo s polnim delovnim časom, po prvem otroku pa se ta številka zmanjša na 49 %, 15 % pa jih je povsem zapustilo delovno silo. Zakaj? Ker sedanja delovna okolja še vedno pričakujejo, da se bodo matere vrnile, kot da se ni nič spremenilo.
Le manjšina mater ima koristi od postopnega ponovnega vstopa na trg dela (35 %) ali fleksibilnega delovnega časa (46 %). Še manj (le 27 %) jih ima dostop do možnosti dela na daljavo. V državah, kot so Španija, Italija in Češka, je pomanjkanje fleksibilnosti na delovnem mestu pomemben dejavnik. Ni presenetljivo, da 27 % mater pravi, da je materinstvo negativno vplivalo na njihovo kariero, kar je povzročilo nižji dohodek, zastoj v napredovanju in pri nekaterih celo popolno diskriminacijo.
Zaradi te situacije se je 37 % mater odločilo, da ne bodo ukrepale. Ne zato, ker bi jim bilo vseeno, ampak najverjetneje zato, ker niso imele časa, virov ali zaščite, da bi se lahko uprle. Nekatere se morda bojijo povračilnih ukrepov, druge pa preprosto ne vedo, kam naj se obrnejo.
Neplačan premik in tiho vztrajanje v domači neenakosti
Pritisk doma ne popušča. Kljub desetletjem zavzemanja za skupno oskrbo matere še vedno same opravijo vsaj 63 % gospodinjskih in otroških opravil – ta številka pa se, odvisno od posamezne naloge, povzpne na 70 %. Raziskava je pokazala, da eden od štirih očetov sploh ni vzel očetovskega dopusta, čeprav je bil do njega upravičen, pogosto zaradi finančnih omejitev ali pričakovanj na delovnem mestu.
In to ne velja samo za starševstvo. Kar 25 % mater živi z nekom, otrokom ali odraslo osebo, za katero nudijo dodatno oskrbo. To neplačano delo se nikoli ne konča.
To neravnovesje krepi začaran krog: matere prilagajajo svoje poklicno življenje skrbi za druge, kar vpliva na njihov zaslužek in pokojninsko varnost. Medtem pa njihov prispevek, ki je ključnega pomena za zdravje družin in gospodarstev, večinoma ostaja nepriznan.
Gospodarstvo dobrega počutja: več kot le modna beseda
Kaj torej je ekonomija blaginje in kako bi lahko pomagala?
Ekonomija dobrega počutja je model, ki daje prednost socialni infrastrukturi, kot so zdravstvo, izobraževanje in storitve oskrbe, pred tradicionalno rastjo BDP. Ceni čas, odnose in duševno zdravje ter neplačane oskrbe ne vidi kot breme, ki ga je treba čim bolj zmanjšati, temveč kot temelj družbe.
Za matere bi prehod na to novo vrsto gospodarstva lahko pomenil:
- Močnejše storitve duševnega zdravja, ki temeljijo na skupnosti in so kulturno odzivne.
- Reforme delovnega mesta, ki presegajo pravico do zahteva fleksibilnost in namesto tega Garancija
- Podaljšan in plačan starševski dopust – za vse
- Priznavanje neplačanega dela oskrbe v pokojninskih shemah in ocenah kariere.
- Cenovno ugodno in dostopno varstvo otrok, ki ponuja resnično izbiro in prilagodljivost.
Poročilo organizacije Make Mothers Matter ponuja načrt, poln praktičnih priporočil za oblikovalce politik EU, delodajalce in skupnosti. Predlogi so tako praktični kot nujni, od „kreditnih točk za oskrbo“, ki nadomeščajo čas odsotnost z dela, do podpore dojenju na delovnem mestu.
Čas je, da se vas pojavi
Pregovor pravi: »Za vzgojo otroka je potrebna cela vas.« Toda vas se je predolgo preveč zanašala na matere in od njih pričakovala, da bodo vse naredile – pogosto v tišini.
Poročilo MMM o stanju materinstva v Evropi za leto 2024 ne deli le statističnih podatkov, temveč širi življenjske izkušnje in nas poziva, naj ponovno premislimo o tem, kaj cenimo. Če si resnično želimo prihodnost, v kateri družine uspevajo, je duševno zdravje zaščiteno in je enakost spolov več kot le slogan, potem je treba skrbstveno delo obravnavati kot bistveno.
Kako je to mogoče doseči? Obravnavati je mogoče več področij:
Perinatalno duševno zdravje potrebuje veliko močnejšo podporo po vsej Evropi. To pomeni vlaganje v celostno oskrbo, ki temelji na skupnosti in je vključena v storitve, na katere se starši in porodnice že zanašajo, od splošnih zdravnikov in babic do socialnih delavcev, ne le v specializirane klinike. Cenovno dostopno in visokokakovostno varstvo otrok je treba prepoznati kot temelj dobrega počutja, boljše zbiranje podatkov pa je bistvenega pomena za popolno razumevanje izkušenj med nosečnostjo in po njej.
Oblikovalci politik EU morajo prevzeti vodilno vlogo z zagovarjanjem družinam prijazna delovna mesta, fleksibilne delovne ureditve in bolj gladke ter bolj spodbudne vrnitve s starševskega dopusta. Polno uveljavljanje Direktiva o preglednosti plačil in razširitev Direktiva o uravnoteženi zastopanosti spolov v upravnih odborih podjetij Vključitev več delodajalcev bi lahko spodbudila napredek na področju enakosti spolov.
Specializirana podpora pri dojenju je treba razširiti, da bo ponujal ne le praktično svetovanje, temveč tudi čustveno oskrbo. Tudi zasebni sektor ima svojo vlogo. V Španiji je Certifikat Empresa Familiarmente Responsable (družinsko odgovorno podjetje, ki ga promovira fundacija Más Familia, članica MMM), priznava delodajalce, ki se zavzemajo za ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem, vključenost in družbeno odgovornost, zlasti ko gre za podporo družinskim potrebam zaposlenih. Francoski Oznaka »Družini prijazno podjetje (DPP)« ponuja podoben model, ki kaže, da dajanje prednosti dobremu počutju na delovnem mestu ni le mogoče, ampak vse bolj pričakovano.
Da bi delodajalcem pomagali pri izvajanju teh politik, so bili s programi EU, kot je na primer sklad za zaposlovanje in socialne inovacije (EaSI) in Program Državljani, enakost, pravice in vrednote (CERV). ponujajo finančno podporo za družinski dopust, fleksibilno delo in pobude za enakost. Pobuda EU za enakost spolov sodeluje tudi z zasebnim sektorjem pri izgradnji bolj vključujočih, družinam prijaznih in spolno enakopravnih delovnih mest.
Nad vsem, orodja za presejanje in klinične smernice mora odražati raznolikost ljudi, ki rodijo – s ciljno pozornostjo do tistih, ki se soočajo z izzivi, povezanimi z raso, migracijami, revščino, invalidnostjo in spolno usmerjenostjo. Morda pa je najpomembneje, da se to začne s poslušanjem vseh mater, da se jim zagotovi zastopanost iz vseh skupnosti, ne le enkrat letno v anketi, temveč pri vsaki odločitvi o politiki, vsaki sejni sobi in vsakem domu.
Konec koncev bi lahko bila ekonomija dobrega počutja, ki daje prednost oskrbi, enakosti in celoviti podpori, transformativna sprememba, ki jo potrebujemo. Z zavedanjem medsebojne povezanosti dela, zdravja in družinskega življenja lahko ustvarimo prihodnost, v kateri duševno zdravje mater ne bo obrobno vprašanje, temveč osrednja prednostna naloga za vse.
Več o stanju materinstva v Evropi 2024
MMM trenutno predstavlja rezultate ankete v sodelujočih evropskih državah, posebna predstavitev pa je predvidena v Evropskem parlamentu septembra 2024.
Študijo, ki jo je naročila organizacija Make Mothers Matter in jo je izvedlo globalno raziskovalno podjetje Kantar, združuje podatke in življenjske izkušnje, pri čemer je sodelovala tudi neodvisna svetovalka za enakost spolov in višja sodelavka organizacije Equimundo Nikki van der Gaag.
Najnovejšo različico publikacije Stanje materinstva v Evropi 2024 lahko prenesete. tukaj.
Angela García Romero
Angela García Romero je direktorica projektov pri Make Mothers Matter, mednarodni nevladni organizaciji, ki se zavzema za pravice mater. Z raznoliko mednarodno kariero, ki zajema področja, kot so pravo, glasbene pravice, filantropija in nepremičnine, je Angela z namenom in predanostjo krmarila skozi več sektorjev. Vendar pa je bila njena najzahtevnejša in preobrazitvena vloga vloga matere, ki ji je dala globok vpogled v realnost, s katero se sooča večina mater.
Angela, ki je strastna do starševstva, izobraževanja in človeških povezav, si prizadeva zgraditi družbo, kjer lahko vsak človek doseže svoj polni potencial in kjer je bistveno – a pogosto nevidno – delo materinstva resnično cenjeno.