Varovanje in spodbujanje zdravja na delovnem mestu je zaradi osrednjega dela mnogih Evropejcev izjemnega pomena. Delo zagotavlja vir dohodka in socialne zaščite, pomaga pri določanju socialnega statusa, odpira dostop do družbenih omrežij in človeka izpostavlja različnim delovnim okoljem.
Znanstvena literatura navaja vsaj štiri medsebojno povezane načine, da sta delo in zaposlovanje ključna za zdravje prebivalstva in zdravstvene neenakosti:
- Trg dela in gospodarske politike določajo stopnje zaposlenosti in pogoje zaposlovanja, na primer negotovo, negotovo ali neformalno delo.
- Plače predstavljajo največji del dohodka za večino ljudi, nizek dohodek pa vpliva na zdravje zaradi materialne prikrajšanosti in stresa; ti pa so pogosto povezani z nezdravim vedenjem in življenjskim slogom.
- Neugodni delovni pogoji v smislu fizičnih, bioloških in kemičnih nevarnosti, nesreč, dolgih ali nerednih delovnih ur, izmenskega dela in fizično zahtevnejšega dela povečujejo tveganje za slabo zdravje delavcev.
- Način organiziranja delovnih mest se je bistveno spremenil, zato so psihološke in družbeno-čustvene zahteve in izzivi za delo postale veliko pogostejše. Neravnovesja med povpraševanjem in nadzorom ter trudom in nagrado prispevajo k širjenju psihološko neugodnih delovnih okolij.
Zdravju škodljiva zaposlitev in delovni pogoji so neenakomerno razporejeni po vsej delovni sili, pri čemer so nižje družbeno-ekonomske skupine običajno bolj ogrožene zaradi zdravstvenega stanja kot višje družbeno-ekonomske. Zato je jasno, da delo ne vpliva le na zdravje, ampak tudi prispeva k in poslabša zdravstvene neenakosti.
Oblikovalci politik in raziskovalci se soočajo z izzivom prepoznavanja trga dela in socialnih politik na nacionalni, regionalni in delovni ravni, ki očitno zmanjšujejo neenakosti na področju zdravja. Mnogi delavci se trenutno soočajo z negotovimi - zdravju škodljivimi - pogoji, nizka plača pa je vse pogostejša; v letu 2010 je bilo 8.4% delavcev v EU v nevarnosti revščine v letu 2010. Zaradi zaposlovanja in rasti na politični agendi je treba poseben poudarek dati iskanju politik in praks, povezanih z zaposlovanjem, ki pomagajo izboljšati zdravje ranljivega in prikrajšanega prebivalstva skupine in pomagajo zmanjšati neenakosti v zdravju.
Tega izziva se loteva profesor Johannes Siegrist z Univerze v Düsseldorfu v okviru projekta DRIVERS . Njegovo delo se osredotoča na prepoznavanje povezav med delovnimi pogoji, socialnimi neenakostmi in neenakim zdravjem, združevanje trenutnih dokazov o zaposlovanju ter intervencijah na področju zdravja in varnosti pri delu na različnih ravneh ter kritično vrednotenje njihove učinkovitosti. Končni cilj njegovega dela je razviti model, ki povezuje politike zaposlovanja in socialne politike s kakovostjo dela in neenakostmi na področju zdravja in zdravja. To delo bo prispevalo k razvoju metodologij zagovorništva in študij primerov za preizkušanje ugotovitev ter prispevalo k znanstvenim in političnim priporočilom za lokalno, regionalno, nacionalno in evropsko raven odločanja.
Projekt DRIVERS sofinancira Sedmi okvirni program iz GD za raziskave.
Sporočila za javnost o DRIVERS
Uporabna spletna mesta
Politike in instrumenti EU pri poštenem zaposlovanju
Ekipa voznikov
Claudia Marinetti in Linden Farrer sta koordinatorki raziskav in znanja ter uradnici za projektno politiko pri EuroHealthNet. Obe delata na projektu DRIVERS z naslovom »Obravnavanje strateških dejavnikov za zmanjšanje neenakosti na področju zdravja prek 1) zgodnjega otroškega razvoja, 2) uresničevanja pravične zaposlitve in 3) socialnega varstva«. Projekt DRIVERS sofinancira Sedmi okvirni program, ki ga financira Generalni direktorat za raziskave.