Izboljšana pričakovana življenjska doba v Evropi je zmaga za javno zdravje in zdravstvene storitve. Privedlo pa je tudi do velikih sprememb v starostni strukturi prebivalstva. To je sprožilo zaskrbljenost glede manjšega deleža prebivalcev, ki bodo delali, možnih učinkov na gospodarsko rast, cenovne dostopnosti pokojnin ter stroškov in zagotavljanja zdravstvene in socialne oskrbe. (Cylus et al., 2019a).
Prednosti promocije zdravja
Čeprav staranje prinaša izzive, natančnejša analiza kaže, da se bodo države z ustreznimi politikami z njimi lahko spopadle. Na srečo je na ravni prebivalstva staranje – torej sprememba starostne mešanice prebivalstva – počasen proces in imamo čas za načrtovanje. Obstajajo orodja ( npr. simulator PASH Evropskega observatorija za zdravstvene sisteme in politike ), ki državam omogočajo napovedovanje prihodnjih izdatkov za zdravstveno varstvo in prihodkov, potrebnih za plačilo potreb po oskrbi, ter omogočajo raziskovanje učinkov različnih politik (Evropski observatorij za zdravstvene sisteme in politike, 2022; Cylus et al., 2022 ). Simulator PASH se uporablja za podporo političnim razpravam v Evropi in zunaj regije (Normand et al., 2022).
Čeprav so dokazi o tem, ali se ljudje starajo v boljšem ali slabšem zdravju kot v prejšnjih generacijah, mešani, obstajajo dobri dokazi, da lahko izboljšamo zdravje in neodvisnost ljudi vseh starosti (Rechel et al., 2020) . Izkazalo se je, da je promocija zdravja stroškovno učinkovita pri zmanjševanju potreb in stroškov oskrbe, politike, ki ljudem pomagajo ostati aktivni, pa lahko izboljšajo zdravje. Pričakovana življenjska doba se je podaljševala za vse, vendar še posebej hitro pri moških, kar pomeni, da se je povečal delež starejših, ki živijo v parih. Gospodinjstva z dvema osebama so običajno bolj sposobna preživetja in potrebujejo manj oskrbe.
Odklepanje virov
Pogosto izražena zaskrbljenost je, da bo manj delavcev in več ljudi, ki ne bodo delali (Avendano in Cylus, 2019) . To ima posledice za gospodarstvo, javne finance in potencialno tudi za zdravstveni sistem, če se bo financiral predvsem s socialnimi prispevki, povezanimi s trgom dela (Cylus et al., 2019b) . Kazalniki, kot je razmerje podpore za starejše, so lahko zelo zavajajoči. Projekcije kažejo, da se bo število starejših od 65 let v večini držav povečalo, delež odraslega prebivalstva z invalidnostjo pa bo ostal dokaj stabilen. Zdravi starejši ljudje so lahko zelo produktivni tako pri plačanem kot neplačanem delu. Prejšnji dokazi so kazali, da so starejši delavci običajno manj produktivni, vendar to morda ne drži več, saj se je potreba po fizični moči zmanjšala. Medtem ko si nekateri ljudje želijo upokojitve, tisti, ki še naprej delajo na neizpolnjujočih delovnih mestih, pa imajo običajno slabše zdravje, tisti, katerih delovna mesta so izpolnjujoča, ostajajo produktivni, imajo koristi od nadaljnjega dela in se zdi, da uživajo v boljšem zdravju. To kaže, da lahko boljša zasnova vlog za starejše delavce sprosti uporaben vir.
Mnogi starejši ljudje pomembno prispevajo kot prostovoljci, ki opravljajo neplačano delo. So ključni vir za skrb za vnuke, kar odraslim otrokom omogoča, da ostanejo na trgu dela. So največji vir neplačane oskrbe za druge starejše ljudi in prevzemajo pomembno vlogo pri podpori formalnemu zagotavljanju zdravstvene in dolgotrajne oskrbe.
Stroški zdravstvene oskrbe
Druga skrb je na videz neizogibno zvišanje stroškov zdravstvenega varstva v prihodnosti. To ni niti neizogibno niti neobvladljivo (Williams et al., 2019) . Nekako je mit, da staranje vodi do povečanja stroškov. Naraščajoča pričakovanja v vseh starostnih obdobjih, večja dostopnost učinkovitih intervencij in politične izbire so vse pomembnejši. Dokazi kažejo, da so navidezno visoki stroški oskrbe starejših v resnici visoki stroški oskrbe ob koncu življenja, in vsak od nas umre le enkrat (Normand et al., 2021) . Visoki stroški ob koncu življenja nastanejo pri zelo majhnem deležu pokojnikov. Študije so pokazale, da skrbna ocena potreb in podpora boljšim izbiram izboljšata izkušnjo ob koncu življenja in lahko zmanjšata stroške. Prav tako so stroški ob koncu življenja pri starejših pokojnikih nižji, zato bi moral prehod na ljudi, ki umirajo v starejši starosti, voditi do nižjih stroškov ob koncu življenja. Države se lahko odločijo, da bodo porabile več za zdravstveno varstvo, vendar bo staranje pri tem igralo kvečjemu majhno vlogo.
Jasno je, da se bodo stroški dolgotrajne oskrbe verjetno močno (sorazmerno) povečali. Dokazano je, da se s starostjo povečujejo. Vendar pa je trenutni delež BDP, namenjen dolgotrajni oskrbi, nizek, zato visoko sorazmerno povečanje predstavlja skromno absolutno povečanje. V mnogih državah bi moralo biti mogoče zagotoviti tudi učinkovitejšo dolgotrajno oskrbo z več rehabilitacije, več podpore za samostojno življenje in manjšo odvisnostjo od institucionalne oskrbe.
Ekonomična leča
Kljub splošnemu prepričanju, da je staranje demografska časovna bomba, dokazi kažejo na bolj zapleteno zgodbo (Greer et al., 2022) . Uporaba ekonomskega vidika na staranje prebivalstva razkriva nekatere izzive, a tudi nekatere priložnosti. V mnogih primerih so starejši vir in ne strošek, in s pravimi politikami lahko prispevajo tako k plačanemu kot neplačanemu delu. Do neke mere lahko to zmanjša vpliv na delovno silo. Vsako povečanje stroškov oskrbe, povezanih s staranjem, bo počasno in dovolj skromno, da bo obvladljivo.
- Avendano M, Cylus J. 2019. Delo v starejših letih: zakaj je pomembno, kako vpliva na zdravje in možnosti politike za podporo zdravstvene zmožnosti za delo. Naš serije ekonomika zdravega in aktivnega staranja. Kopenhagen (Danska): Svetovna zdravstvena organizacija 2019 (v vlogi gostiteljske organizacije in sekretariata Evropskega observatorija za zdravstvene sisteme in politike). Na voljo na: https://eurohealthobservatory.who.int/publications/i/working-at-older-ages-why-it-s-important-how-it-affects-health-and-the-policy-options-to-support-health-capacity-for-work-study
- Cylus J, Figueras J, Normand C. 2019a. Ali bo staranje prebivalstva pomenilo konec socialne države? Pregled dokazov in političnih možnosti. Naš serije ekonomika zdravega in aktivnega staranja. Kopenhagen (Danska): Svetovna zdravstvena organizacija 2019 (v vlogi gostiteljske organizacije in sekretariata Evropskega observatorija za zdravstvene sisteme in politike). Na voljo na: https://eurohealthobservatory.who.int/publications/i/will-population-ageing-spell-the-end-of-the-welfare-state-a-review-of-evidence-and-policy-options-study
- Cylus J, Roubal T, Ong P, Barber S. 2019b. Trajnostno financiranje zdravstva s starajočim se prebivalstvom: Posledice različnih mehanizmov za povečanje prihodkov in političnih možnosti. Naš serije ekonomika zdravega in aktivnega staranja. Kopenhagen (Danska): Svetovna zdravstvena organizacija 2019 (v vlogi gostiteljske organizacije in sekretariata Evropskega observatorija za zdravstvene sisteme in politike). Na voljo na: https://eurohealthobservatory.who.int/publications/i/sustainable-health-financing-with-an-ageing-population-implications-of-different-revenue-raising-mechanisms-and-policy-options-study
- Cylus J, Williams GA, Carrino L, Roubal T, Barber S. 2022. Staranje prebivalstva in financiranje zdravstva: metoda za napovedovanje dveh strani istega kovanca. Zdravstvena politika 126 (12): 1226-1232. https://doi.org/10.1016/j.healthpol.2022.10.004
- Evropski observatorij za zdravstvene sisteme in politike. 2022. PASH (Population Aging financial Sustainability gap for Health systems) Simulator. Na voljo na: https://eurohealthobservatory.who.int/themes/observatory-programmes/health-and-economy/population-ageing-financial-sustainability-gap-for-health-systems-simulator
- Greer SL, Lynch J, Reeves A, Falkenbach M, Gingrich J, Cylus J, Bambra C. Staranje in zdravje: politika boljšega staranja. Figueras J, McKee M, Mossialos M, Busse R (ur.) Cambridge: Cambridge University Press. Na voljo na: https://eurohealthobservatory.who.int/publications/m/ageing-and-health-the-politics-of-better-policies
- Normand C, Williams GA, Cylus J. 2022. Posledice staranja prebivalstva za financiranje zdravstva v regiji Zahodnega Pacifika: raziskovanje prihodnjih scenarijev in političnih možnosti za izbrane države z uporabo simulatorja PASH. Serija Ekonomija zdravega in aktivnega staranja Novi dokazi za regijo Zahodnega Pacifika. Svetovna zdravstvena organizacija 2022 (v vlogi gostiteljske organizacije in sekretariata Evropskega observatorija za zdravstvene sisteme in politike). Na voljo na: https://eurohealthobservatory.who.int/publications/i/the-implications-of-population-ageing-for-health-financing-in-the-western-pacific-region-exploring-future-scenarios-and-policy-options-for-selected-countries-using-the-pash-simulator
- Normand C, May P, Johnston B, Cylus J. 2021. Zdravstvena in socialna oskrba ob koncu življenja: ali lahko politike zmanjšajo stroške in izboljšajo rezultate? Naš serije ekonomika zdravega in aktivnega staranja. Kopenhagen (Danska): Svetovna zdravstvena organizacija 2021 (deluje kot gostiteljska organizacija in sekretariat Evropskega observatorija za zdravstvene sisteme in politike). Na voljo na: https://eurohealthobservatory.who.int/publications/i/health-and-social-care-near-the-end-of-life-can-policies-reduce-costs-and-improve-outcomes
- Rechel B, Jagger C, McKee M. 2020. Živeti dlje, vendar v boljšem ali slabšem zdravju? Naš serije ekonomika zdravega in aktivnega staranja. Svetovna zdravstvena organizacija 2019 (v vlogi gostiteljske organizacije in sekretariata Evropskega observatorija za zdravstvene sisteme in politike). 2020. Dostopno na: https://eurohealthobservatory.who.int/publications/i/living-longer-but-in-better-or-worse-health
- Williams G, Cylus J, Roubal T, Ong P, Barber S. 2019. Trajnostno financiranje zdravstva s starajočim se prebivalstvom: ali bo staranje prebivalstva povzročilo nenadzorovano rast izdatkov za zdravje? Naš serije ekonomika zdravega in aktivnega staranja. Kopenhagen (Danska): Svetovna zdravstvena organizacija 2019 (v vlogi gostiteljske organizacije in sekretariata Evropskega observatorija za zdravstvene sisteme in politike). Na voljo na: https://eurohealthobservatory.who.int/publications/i/sustainable-health-financing-with-an-ageing-population-will-population-ageing-lead-to-uncontrolled-health-expenditure-growth
Charles Normand
Charles Normand je profesor ekonomije paliativne oskrbe in rehabilitacije na Inštitutu Cicely Saunders na King's College London, zaslužni profesor na Trinity College Dublin in častni profesor zdravstvene ekonomije na London School of Hygiene and Tropical Medicine. Njegovo trenutno glavno raziskovalno področje je financiranje zdravstvene oskrbe ter ekonomija staranja in paliativna oskrba ter oskrba ob koncu življenja. Delal je na vrsti študij o ekonomskih in zdravstvenih ekonomskih vidikih staranja na Irskem. Dolga leta je sodeloval s Svetovno zdravstveno organizacijo in Evropskim observatorijem za zdravstvene sisteme in politike, trenutno pa so-vodi program dela o staranju prebivalstva in vplivu na zdravstveno in socialno varstvo. Pred kratkim je bil soavtor povzetka politike Observatorija o oskrbi ob koncu življenjske dobe in prihodnjega povzetka o staranju in financiranju zdravstvene oskrbe za Regionalni urad zahodnega Pacifika.
Gemma Williams
Gemma je članica londonskega središča Observatorija in ima sedež na London School of Economics and Political Science.
Izvaja primerjalne raziskave zdravstvenih sistemov, pri čemer se osredotoča predvsem na zdravstveno delovno silo, politiko financiranja zdravstva, zdravstvene neenakosti, zdravo staranje, digitalno zdravje ter migracije in zdravje.
Jonathan Cylus
Jon Cylus je vodja londonskih središč Observatorija s sedežem na London School of Economics, kjer je višji raziskovalni sodelavec, in na Londonski šoli za higieno in tropsko medicino, kjer je častni raziskovalni sodelavec.
Njegovo glavno raziskovanje je zdravstvenih sistemov, pri čemer se osredotoča predvsem na politiko financiranja zdravstva, zdravstveno ekonomijo in uspešnost zdravstvenih sistemov ter na ekonomijo staranja prebivalstva.