Zdravje se ne začne na krožniku; začne se pri vratih kmetije

Čeprav je hrana splošno priznana kot temelj zdravja, njen vpliv na naše dobro počutje sega daleč onkraj vsebine naših krožnikov. Industrializacija proizvodnje hrane, ki jo zaznamuje široka uporaba kemikalij, obsežnih strojev in intenzivna reja živali v zaprtih prostorih, je prinesla pomembne okoljske in zdravstvene posledice. Medtem ko je okoljski davek intenzivnega kmetijstva splošno priznan, so njegovi škodljivi učinki na zdravje ljudi, tako neposredni kot posredni, manj priznani. Célia Nyssens-James iz Evropskega okoljskega urada (EEB) raziskuje, kako lahko spremenimo naše prehranjevalne sisteme v korist nam in našemu planetu. 

To vedo vsi hrana je ključna determinanta zdravja, v mnogih delih sveta pa je slaba prehrana postala glavni vzrok prezgodnje smrti, pri čemer je najbolj prizadeta nižja socialno-ekonomska populacija. Vendar pa se povezave med hrano in zdravjem ne začnejo na našem krožniku.

Industrializiran prehranjevalni sistem, ki se je pojavil v zadnjih pol stoletja in se je za povečanje produktivnosti močno zanašal na sintetične vložke, kot so gnojila in pesticidi, mega stroji in reja živali v zaprtih prostorih z visoko gostoto, je prinesel precejšnje kompromise. Dobro je priznano, da intenzivno kmetovanje in živinoreja povzročata veliko škodo okolju. Medtem ko so okoljske posledice industrializiranega kmetijstva dobro dokumentirane, njegovi neposredni in posredni (prek degradacije okolja) vplivi na zdravje ljudi ostajajo manj priznani, kar meče senco na njegovo dolgoročno trajnost.

Dolgoročno okoljevarstveniki opozarjajo, da intenzivno kmetijstvo izničuje naravne vire ki so ključnega pomena za naše sposobnosti pridelave hrane v smislu zdravih tal in delujočih ekosistemov itd. podnebne spremembe, h katerim v veliki meri prispeva naš prehranski sistem – prav tako bo produktivno kmetovanje postalo vse večji izziv, celo nemogoče v mnogih delih sveta, vključno z večjim delom južne Evrope. To so velike grožnje naši prehranski varnosti in to je jasno najbolj bo prizadeto revnejše prebivalstvo, saj imajo manjšo sposobnost prilagajanja in slabši dostop do javnih storitev ali njihovo podporo.

Kako nas industrijsko kmetovanje počasi ubija

Vendar nam ni treba čakati nekaj desetletij, da občutimo učinke industrializirane proizvodnje hrane na naše dobro počutje, že danes plačujemo resni, a večinoma skriti zdravstveni stroški. Pomembna je industrializacija kmetijstva, zlasti intenzivne živinoreje vir onesnaževanja zraka – odgovoren za 94 % emisij amoniaka (predhodnik sekundarnih trdnih delcev PM2.5) in 56 % emisij metana (predhodnika prizemnega ozona, škodljivega onesnaževalca zraka). Glavna grožnja za protimikrobna odpornost je prav tako jasno povezan z tovarniškim kmetovanjem, z geni za odpornost na antibiotike najdemo v vodnih telesih v bližini intenzivnih živinorejskih farm v številnih državah po svetu, tudi v Evropi.

Na poljih je neposredna rutinska in intenzivna uporaba pesticidov zastrupitev kmetov in delavcev na kmetiji (zlasti – vendar ne le – v državah v razvoju, kjer so varnostna pravila za uporabo pesticidov ohlapna). Vse več je dokazov, da uporaba pesticidov onesnažuje naše pitne vode in zrak, ki pušča škodljive ostanke na našem poziranju hrane tveganja za zdravje. Otroci so najbolj izpostavljeni dolgotrajnim resnim zdravstvenim posledicam zaradi izpostavljenosti pesticidom, ki vplivajo na njihove pravice obsežno onesnaževanje in kopičenje pesticidov v okolju pa tudi spodkopava našo pravico do čistega okolja in pravice prihodnjih generacij.

"Izpostavljenost pesticidom ima jasne posledice za človekove pravice" je bilo nedvoumno sporočilo Marcosa Orellane, posebnega poročevalca ZN za strupe in človekove pravice, na Konferenca lani organiziral EEB v Evropskem parlamentu. V EU stroški, ki jih je mogoče neposredno pripisati pesticidom in jih povzročajo naše družbe, znašajo približno 2.3 milijarde EUR/leto – dvakrat višji od čistega dobička industrije.

Čeprav vemo, da so nekatera živila, na primer tista z visoko vsebnostjo maščob, soli in sladkorja, škodljiva za nas, pogosto ne pomislimo, kako način pridelave naše hrane vpliva na to, kako zdrava je. Študije so pokazale, da je način, na katerega smo gojili pridelke, da bi dosegli večje pridelke ter olajšali njihovo pridelavo in prodajo, dejansko povzročil velik upad vitaminov in mineralov, ki jih vsebujejo. To je tudi posledica razširjene degradacije kmetijskih tal (močno vpliva na mikrobiom tal), kar je povzročilo znatno zmanjšanje vsebnosti mikrohranil (vitaminov in mineralov) v naši hrani, škoduje vsebnosti mikrohranil v tem, kar zaužijemo.

Od kmetov kot enega najšibkejših akterjev v prehranski vrednostni verigi ni mogoče pričakovati, da se bodo kompleksnega prehoda na agroekologijo lotili sami. Politično vodstvo in podporne politike morajo spodbuditi to spremembo, v središču pa je neizogibna globoka reforma velike EU kmetijske subvencijske politike, skupne kmetijske politike (SKP).

SKP je bila vzpostavljena za podporo prihodkom kmetov, posodobitev kmetijskega sektorja in zagotavljanje prehranske varnosti v Evropi. Čeprav se je v 60 letih svojega obstoja spreminjal, je ohranil osrednjo osredotočenost na svoje prvotne cilje, pri čemer so okoljski cilji še vedno le sekundarni poudarek, medtem ko skrbi za javno zdravje sploh niso del razprave.

Ker so se v Bruslju začele razprave o naslednjem krogu reforme te politike, je Evropski okoljski urad (EEB) skupaj z organizacijami BirdLife Europe in WWF nedavno objavil dokument o viziji, ki določa ključna priporočila o tem, kako naj se SKP razvija, da bo kos izzivom naslednjih desetletjih, optimistično naslovljena Svetlejša prihodnost za hrano in kmetijstvo EU.

V središču naših priporočil je poziv k popolni prerazporeditvi proračuna SKP, ki ga financirajo davkoplačevalci v višini 60 milijard EUR na leto, stran od neusmerjenih in včasih celo škodljivih subvencij v podporo kmetom pri prehodu na trajnostne prakse in proizvodne modele ter za nagrajevanje tistih, ki se še bolj potrudijo pri zaščiti in izboljšanju „ekosistemskih storitev“ na svoji kmetiji.

Medtem ko je „okoljski razlog“ za tak premik jasen, se o tem, kako je to povezano s pristopom One Health, še vedno malo razpravlja ali razume. Kljub temu bi moralo biti v luči številnih škodljivih vplivov našega trenutnega proizvodnega sistema na zdravje jasno, da sta preoblikovanje našega kmetijstva in s tem prenova SKP neizogibna koraka za doseganje optimalnega zdravja ljudi, živali in okolja.

Globoka preobrazba našega prehranskega in kmetijskega sistema je prav tako ključnega pomena za reševanje globalnih okoljskih kriz, kot tudi za omogočanje vsem, da v celoti uživajo svojo pravico do najvišjega dosegljivega standarda zdravja, danes in v prihodnosti. Ker danes v politični razpravi prevladujejo sile, ki zagovarjajo status quo, je najpomembnejše, da različna gibanja in sektorji, ki zagovarjajo pravičnejše, bolj zelene ali bolj zdrave družbe, združijo moči pri prizadevanju za spremembe.

Možna sprememba...

To kaže precej mračno sliko, vendar ni nujno, da je tako. Od množična gibanja v visoke sfere ZN in v vseh delih družbe vmes, veliko ljudi si prizadeva za preobrazbo našega sistema prehrane in kmetovanja. Rešitev, ki jo podpira večina okoljskih in živilskih gibanj za bolj trajnosten model kmetijstva, obeta tudi veliko za bolj zdravo hrano in sistem kmetovanja.

Agroekologija – v ožjem pomenu pomeni negovanje in uporabo naravnih procesov za podporo produktivnemu kmetijstvu, koncept, ki je blizu ekološkemu kmetovanju – je splošno priznan kot izvedljiva alternativa industrijskemu kmetijstvu. Semenec študij modeliranja pokazala, da – pod pogojem, da se prehranjujemo bolj trajnostno, tj. uživamo manj živalskih proizvodov in uživamo več rastlinske prehrane – Evropa bi lahko postala 100-odstotno agroekološka, kar bi imelo velike koristi za okolje in še vedno hranilo svoje prebivalstvo, medtem ko bi celo zmanjšalo pritisk na zemljo v drugih državah in še vedno ohranilo nekaj izvoznih zmogljivosti.

Agroekologija kmetom zagotavlja orodja in znanja za prehod na bolj trajnostne in odporne kmetijske prakse. Postopek poskuša ponovno povezati živinorejo z zemljo in ciklom hranil ter obnavlja zdrava tla in ekosisteme, kar omogoča bolj hranljivo proizvodnjo hrane in boljšo odpornost spričo spreminjajočega se podnebja. Z drugimi besedami, obravnava vse zgoraj navedene nevarnosti, povezane z zdravjem.

Toda agroekologija je tudi a širši koncept, ki se ne konča pri vratih kmetije in poudarja pomen odnosov, človeških in družbenih vrednot ter demokratičnega nadzora v prehranskem sistemu. Premik k agroekološkemu sistemu prehrane in kmetovanja pomeni tudi ponovno povezovanje proizvajalcev s potrošniki in ponovno lokalizacijo prehranjevalnih sistemov do določene mere. Tudi to ima lahko globoko pozitivne in transformativne učinke na naše zdravje in dobro počutje, še posebej, če vključuje tudi opolnomočenje skupnosti.

Kmetje, kot eden izmed najšibkejših akterjev v vrednostnih verigah hrane, ni mogoče pričakovati, da se bodo kompleksnega prehoda na agroekologijo lotili sami. Politično vodstvo in podporne politike morajo spodbuditi to spremembo, v središču pa a globoka reforma ogromne kmetijske subvencijske politike EU, skupne kmetijske politike (SKP), je neizogiben.

SKP je bila vzpostavljena za podporo prihodkom kmetov, posodobitev kmetijskega sektorja in zagotavljanje prehranske varnosti v Evropi. Čeprav se je v 60 letih svojega obstoja spreminjal, je ohranil osrednjo osredotočenost na svoje prvotne cilje, pri čemer so okoljski cilji še vedno le sekundarni poudarek, medtem ko skrbi za javno zdravje sploh niso del razprave.

Ker so se v Bruslju začele razprave o naslednjem krogu reforme te politike, je Evropski okoljski urad (EEB) skupaj z organizacijami BirdLife Europe in WWF nedavno objavil dokument o viziji, ki določa ključna priporočila o tem, kako naj se SKP razvija, da bo kos izzivom naslednjih desetletjih, optimistično naslovljena Svetlejša prihodnost za hrano in kmetijstvo EU.

V središču naših priporočil je poziv k popolni prerazporeditvi proračuna SKP v višini 60 milijard EUR na leto, ki ga financirajo davkoplačevalci. nenamenske in včasih celo škodljive subvencije in namesto tega k podpori kmetom pri prehodu na trajnostne prakse in proizvodne modele ter k nagrajevanju tistih, ki naredijo več pri zaščiti in izboljšanju „ekosistemskih storitev“ na svoji kmetiji.

Medtem ko je „okoljski razlog“ za tak premik jasen, se o tem, kako je to povezano s pristopom One Health, še vedno malo razpravlja ali razume. Kljub temu bi moralo biti v luči številnih škodljivih vplivov našega trenutnega proizvodnega sistema na zdravje jasno, da sta preoblikovanje našega kmetijstva in s tem prenova SKP neizogibna koraka za doseganje optimalnega zdravja ljudi, živali in okolja.

... če se za to borimo skupaj

Medtem ko je gibanja za zdravje in okolje pogosto zasledujejo svoje cilje neodvisno, njihovi cilji so neločljivo povezani in so dve strani istega kovanec. Razširjenost poceni, ultra predelane hrane je jasen opomnik o povezavi med odvisnostjo industrializiranega kmetijskega sistema od močno subvencionirane proizvodnje poceni blaga.

Kot Evropski okoljski urad se prepira skupaj s številnimi zavezniki, vključno z organizacijami za javno zdravje, kot je EuroHealthNet v Koalicija EU za prehransko politiko, posameznih vprašanj v prehranskem sistemu ne moremo obravnavati brez sistemskih sprememb, ki jih poganjajo celostne, medsektorske politike in spremembe zakonodaje. The Evropska komisija je nekoliko priznala potrebo in demokratično željo po spremembah pred štirimi leti, ko je objavila Evropska zelena ponudba – načrt, da bi EU do leta 2050 postala prva podnebno nevtralna celina – in maja 2020 njeno poglavje o kmetijstvu, Strategija od kmetije do vilic. To so bili veliki koraki v pravo smer, z jasno zavezo, da se s pristopom medsektorske politike premaknemo k pravičnejšemu, bolj zdravemu in bolj trajnostnemu prehranskemu sistemu; podprto s konkretnimi cilji in zavezanostjo k uvedbi novega pravnega okvira za trajnostni prehranski sistem. Končno se je zdelo, da je prava sprememba na obzorju.

Toda danes, po intenzivnem in dolgotrajnem protikampanja »od vil do vilic«, ki jo izvajajo lobiji v agrokemični industriji in vplivni politiki s tesnimi zvezami njim, zdi se, da smo spet na začetku. Evropska komisija je opustila obljubljeno vodilno zakonodajo o trajnostnih prehranskih sistemih in boljšem počutju živali, prav tako pa je tiho za nedoločen čas odložila ključne pobude Farm to Fork, povezane s prehrano, kot sta označevanje hranilne vrednosti na sprednji strani embalaže in revizija subvencij EU za kmetijstvo. kampanje za promocijo hrane (kritizirano zaradi spodbujanje potrošnje živil in pijač, ki bi jih Evropejci morali zaužiti manj).

Globoka preobrazba našega prehranskega in kmetijskega sistema je prav tako ključnega pomena za reševanje globalnih okoljskih kriz, kot tudi za omogočanje vsem, da v celoti uživajo svojo pravico do najvišjega dosegljivega standarda zdravja, danes in v prihodnosti. Glede na to, da danes v politični razpravi prevladujejo sile, ki branijo status quo, je najpomembnejše, da različna gibanja in sektorji, ki branijo pravičnejše, bolj zelene ali bolj zdrave družbe, združujejo moči v prizadevanjih za spremembe. Evropske volitve, ki prihajajo junija 2024, so ključna priložnost, da zdravo in trajnostno hrano uvrstimo na javni in politični dnevni red. Sodelujmo, da vrnemo spremembo na mizo.

Svetlejša prihodnost za hrano in kmetijstvo EU

Preberite EEB 'Svetlejšo prihodnost za hrano in kmetijstvo v EU' v povezavi z WWF Europe in BirdLife Europe o njihovem pozivu k strukturni preobrazbi skupne kmetijske politike EU za podporo pravičnega prehoda k trajnosti.

Screenshot 2023-11-28 141410
Célia Nyssens-James
Višji uradnik za politiko za kmetijstvo in prehranske sisteme at  |  + objave

Célia Nyssens-James vodi delo Evropskega okoljskega urada na področju kmetijske in prehrambene politike EU. Preden se je pridružila EEB, je delala na področju kmetijstva, javnega zdravja in podnebne politike na Škotskem. Po izobrazbi je dipl. iz političnih ved na KULeuven in mag. doktorat iz globalne okoljske politike na Univerzi v Edinburghu. Sledite @Green_Europe.

Naročite se na naš poštni seznam

 

Uspešno ste se naročili na glasilo

Pri poskusu pošiljanja zahteve je prišlo do napake. Prosim poskusite ponovno.

Naročeni boste na mesečno glasilo EuroHealthNet 'Health Highlights', ki zajema zdravstveno pravičnost, dobro počutje in njihove dejavnike. Če želite izvedeti več o tem, kako ravnamo z vašimi podatki, obiščite razdelek »zasebnost in piškotki« na tej spletni strani.

Vsebina te spletne strani je strojno prevedena iz angleščine.

Čeprav smo si smiselno prizadevali za natančne prevode, lahko pride do napak.

Žal nam je za nevšečnosti.

Preskoči na vsebino