Naše družbe so dosegle svojo prelomno točko. Demografske spremembe, vse večje neenakosti, podnebna kriza, COVID-19 in vplivi vojne v Ukrajini negativno vplivajo na zdravje in dobro počutje naših družb. Letni seminar EuroHealthNeta “Porast moč v času krize – Vlaganje v dobro počutje in pravičnost zdravja za mlade in stare” je zbral strokovnjake za javno zdravje in oblikovalce politik, da bi razpravljali o teh zadevah.
Gabriella Sutton, uradnica za politiko in prakso, in Alison Maassen, programska vodja pri EuroHealthNet, podrobneje pojasnjujeta pomen vlaganja v temeljne pogoje za dobro zdravje in nudita pregled ključnih sporočil letnega seminarja, ki je potekal v Bruslju maja 2022. Make zagotovo si oglejte Poročilo o seminarju kot dobro.
Premik fokusa na zdravje in dobro počutje
Kot ključne faze v življenjskem poteku so ljudje v zgodnjih in kasnejših letih življenja še posebej dovzetni za negativne vplive številnih kriz. Kako pristopamo k zdravju in dobremu počutju v teh fazah, ima neposredne posledice na dolgoročno odpornost naših zdravstvenih sistemov in naše širše družbe. Prednost moramo dati pravičnosti v zdravju in dobremu počutju med otroki, mladino, družinami in starejšimi ljudmi, da jim zagotovimo bistvene pogoje in vire za uspevanje ter jim omogočimo vseživljenjsko zdravje in dobro počutje. Medtem ko se politični fokus in finančni viri preusmerjajo v odziv na sedanje krize, lahko strokovnjaki javnega zdravja igrajo pomembno vlogo pri zagovarjanju in pospeševanju bolj proaktivnega in paradigmatičnega premika, ki daje prednost naložbam v temeljne pogoje in dejavnike zdravja in dobrega počutja. Kako je to mogoče storiti?
Letni seminar EuroHealthNeta “Porast moč v času krize – Vlaganje v dobro počutje in pravičnost zdravja za mlade in stare” je zbrala strokovnjake za javno zdravje in oblikovalce politik, da bi razpravljali o prednostnih nalogah javnih naložb v pravičnost v zdravju in dobro počutje v otroštvu, mladostništvu in starejših skupinah v ozadju številnih kriz. Spekter govornikov je učinkovito črpal iz ključnih ugotovitev raziskav, razvoja politike EU in obetavnih pristopov, ki bi lahko pomagali zaščititi osnovne pogoje za dobro zdravje, vključno z mirom, izobraževanjem, stabilnim in trajnostnim ekosistemom, socialno pravičnostjo in pravičnostjo.[1]
Negovanje zdravega šolskega okolja
V okviru poudarka na mlajših skupinah so šole izpostavili kot ključno okolje za postavitev temeljev zdravega življenja in omogočanje pozitivnega učinka prelivanja v širše skupnosti.[2].
Pravzaprav dobro zasnovani programi »šol, ki spodbujajo zdravje« prispevajo k zmanjšanju neenakosti in so poleg tega stroškovno učinkoviti z visoko donosnostjo naložbe. Raziskave so pokazale, da bi bila povrnitev naložbe (z izogibanjem neposrednim zdravstvenim stroškom, povezanim z zdravljenjem in obvladovanjem kroničnih bolezni) 824 % za celovite zdravstvene programe, 465 % za večkomponentne intervencije in 484 % za učni načrt športne vzgoje.[3].
Takšne številke kontekstualizirajo pomen vlaganja v integrirane pristope k promociji zdravja v šolskih okoljih. Orisujejo tudi bistveno vlogo, ki jo lahko imajo strokovnjaki javnega zdravja pri prenosu svojega strokovnega znanja v šolske okvire in boljšem pozicioniranju kot »katalizatorji strukturnih sprememb«, pri čemer prebijajo skrite pristope za spodbujanje dobrih zdravstvenih rezultatov.[2]
Na naložbe osredotočen pristop k javnemu zdravju in dobremu počutju, podprt z dokazano gospodarsko donosnostjo naložb, lahko ustvari večji zagon za zagovarjanje dolgoročnejših rešitev za trenutne izzive.
Ekonomske koristi zdravega in aktivnega staranja
S preusmeritvijo razprave na starejše skupine je seminar razbijal tudi pogoste (napačne) predstave o staranju prebivalstva. Hitro starajoče se prebivalstvo Evrope predstavlja negotovost na več področjih, vključno z vzdržnostjo javnih financ ter razpoložljivostjo socialnih storitev in dolgotrajne oskrbe. Vendar ugotovitve[4] razbiti dojemanje, da bo staranje prebivalstva samodejno povzročilo upočasnjeno gospodarsko rast, nižje davčne prihodke in večje izdatke za zdravstvo. Nasprotno pa kažejo, da dejavnik, ki vpliva na gospodarsko rast, ni velikost starejše delovne sile, ampak njihovega zdravstvenega stanja. To kaže, da zdrava starejša delovna sila ni povezana s počasnejšo gospodarsko rastjo, napovedi pa kažejo ravno nasprotno.
Z vidika izdatkov za zdravstvo je literatura pokazala, da starejši ljudje v povprečju stanejo več, vendar staranje samo po sebi ne bo povzročilo izdatkov za zdravje.[5]. Poraba za zdravstvo le počasi narašča in nanjo vplivajo predvsem stroški ob koncu življenja v starejši starosti[6], ki ga je mogoče ublažiti z učinkovitimi politikami, ki spodbujajo zdravo in aktivno staranje.
Pozitivno je, da je z orodji, kot je evropska strategija oskrbe, na ravni EU in mednarodni ravni veliko spodbuda za zdravo in aktivno staranje.[7], evropski steber socialnih pravic[8], indeks aktivnega staranja[9], Madridski mednarodni akcijski načrt[10] za boj proti staranju in Evropsko partnerstvo za inovacije o aktivnem in zdravem staranju[11], ki vsi izkazujejo predanost temu premiku. Kljub temu ostajajo vrzeli v stopnjah izvajanja po državah, saj naložbe v okolju prijazno in zdravju prijazno v naših kompleksnih družbenih strukturah zahtevajo integrirane in soustvarjalne pristope s starejšimi skupinami.
Seminar je vključeval dragocene vpoglede v to, kako se to dosega "od tal" v Andaluziji (Španija), Walesu ter severnih in baltskih državah. Ker promocija zdravja postaja vse bolj priznana zaradi svoje vloge pri zagotavljanju prožnih zdravstvenih in socialnih sistemov, so strokovnjaki javnega zdravja vse bolj osrednji pri mobilizaciji kolektivnega in medsektorskega premisleka o politikah in storitvah, pri čemer pozornost preusmerjajo na potrebo po naložbah, ki postavljajo zdravje in pravičnost jedro.
Čas za spremembe
Kot je razvidno iz negativnih učinkov številnih kriz, s katerimi smo se soočili, tradicionalni načini dela morda ne bodo več izvedljivi.
Za izgradnjo odpornosti med družbami bi morale naložbe prenoviti strukture in pristope, ki vključujejo alternativne ekonomske modele in modele oskrbe, kot je npr. Ekonomija dobrega počutja.
Doseganje gospodarstva blaginje – kjer sta blaginja ljudi in gospodarski razvoj soodvisna in se bolj medsebojno krepita – je ključna vizija za prihodnost.[12] Vizija, ki so jo države članice EU že izrazile v svojih sklepih Sveta iz leta 2019[13] kot tudi WHO v svoji nedavni Ženevski listini za dobro počutje, ki jo je izdala med 10. globalno konferenco o promociji zdravja.[14]
Na naložbe osredotočen pristop k javnemu zdravju in dobremu počutju, podprt z dokazano gospodarsko donosnostjo naložb, lahko ustvari večji zagon za zagovarjanje dolgoročnejših rešitev za trenutne izzive. Strokovnjaki javnega zdravja, kot strokovnjaki za vrednost promocije zdravja in intervencij, ki temeljijo na pravičnosti, imajo torej ključno vlogo pri spodbujanju tovrstnih naložb.
Da bi to dosegli, so govorci ponovili, da je čas, da področje javnega zdravja stopi na pot sodelovanja z drugimi družbenimi sektorji, da bi povečali njihovo finančno pismenost in razumevanje. To bi lahko bil prvi korak k vlaganju v zmogljivosti javnega zdravja od znotraj, da se zagotovi, da lahko strokovnjaki na tem področju močno zagovarjajo naložbe v promocijo zdravja, ki zajamejo bistvo gospodarstva dobrega počutja onkraj štirih sten svojih subjektov.
Gospodarstvo dobrega počutja
Oglejte si in delite kratek posnetek EuroHealthNet o ekonomiji dobrega počutja – spodbujanje prehoda k bolj zdravim, bolj vključujočim in trajnostnim družbam.
Priznanja
S posebno zahvalo govorcem in moderatorjem seminarja, ki so s svojimi pronicljivimi in razmišljajočimi posegi prispevali k plodnim razpravam – dr. Mojca Gabrijelčič Blenkuš (Nacionalni inštitut za javno zdravje v Sloveniji), Lorna Renwick (Javno zdravje Škotske), g. Toma Šutić (Kabinet podpredsednika za demokracijo in demografijo, Evropska komisija), profesor Terje Andreas Eikemo (Center za raziskave globalnih zdravstvenih neenakosti), ga. Jana Hainsworth (Eurochild), prof. Didier Jourdan (Unescov predsednik za globalno zdravje in izobraževanje), dr. Ana Carriazo (andaluzijsko regionalno ministrstvo za zdravje in družine), ga. Vicky Jones (središče za podporo neugodnim izkušnjam v otroštvu, javno zdravje Wales), ga. Gemma Williams (Evropski observatorij za zdravstveni sistemi in politike London Hub), gospa Susanna Ulinski (GD EMPL, Evropska komisija), Dr Ülla-Karin Nurm (Partnerstvo severne dimenzije na področju javnega zdravja in socialne blaginje), g. Klaus Niederlander (Društvo za oskrbo iz okolja), prof. Silvio Brusaferro (Inštitut Superior di Zdravje), gospa Tatjana Buzeti (Evropski urad SZO za naložbe v zdravje in razvoj), ga. Marianne Takki (DG SANTE, Evropska komisija).
[7]Evropska komisija, Evropska strategija oskrbe.
[8]Evropska komisija, Evropski steber socialnih pravic.
[9] UNECE, indeks aktivnega staranja.
[11]Evropska komisija, Evropsko inovacijsko partnerstvo za aktivno in zdravo staranje (EIP o AHA).
[12] EuroHealthNet, 2022. Gospodarstvo dobrega počutja za enakost v zdravju.
Gabriella Sutton
Gabriella se je EuroHealthNetu pridružila julija 2021 kot uradnica za politiko in prakso. Njena vloga je osredotočena na podporo platformi politike in prakse, da bi prispevala k zmogljivosti članov EuroHealthNet v okviru političnih procesov EU, nato pa podpirala učinkovito izmenjavo dobrih praks med državami članicami in omogočala sodelovanje pri dejavnostih politike in prakse organizacije.
Preden se je pridružila EuroHealthNetu, je bila Gabriella raziskovalka politike v svetovanju za javne zadeve s sedežem v Bruslju, ki se je osredotočala predvsem na zdravstvene zadeve. Pred tem je bila pripravnica v regionalnem uradu WHO za Evropo v Kopenhagnu in v uradu za zvezo Evropskega parlamenta na Malti. Gabriella je diplomirala iz uporabnih biomedicinskih znanosti in magistrirala iz mednarodnih odnosov na Univerzi na Malti.
Alison Maassen
Alison podpira direktorja pri splošnih aktivnostih upravljanja, zlasti pri razvoju in izvajanju operativnih ciljev in poslovnega načrta EuroHealthNet. Alison je projektna koordinatorka IMMUNION (»Izboljšanje sodelovanja pri imunizaciji v Evropski Uniji«), 2-letnega projekta, ki ga financira 3.rd Zdravstveni program za sodelovanje s Koalicijo za cepljenje za zagotavljanje boljšega izobraževanja o cepljenju za zdravstvene delavce in boljše obveščanje širše javnosti. Prav tako vodi prispevke EuroHealthNeta k projektu RIVER-EU (»Zmanjševanje neenakosti pri sprejemanju cepiv v evropski regiji – vključevanje skupnosti, ki so premalo oskrbljene«) kot vodja delovnega paketa za komuniciranje in razširjanje.