Naše družbe so dosegle prelomno točko. Demografske spremembe, naraščajoče neenakosti, podnebna kriza, COVID-19 in posledice vojne v Ukrajini negativno vplivajo na zdravje in dobro počutje naših družb. Letni seminar EuroHealthNet z naslovom » Okrepitev v času krize – vlaganje v dobro počutje in enakost na področju zdravja za mlade in stare « je zbral strokovnjake za javno zdravje in oblikovalce politik, da bi razpravljali o teh vprašanjih.
Gabriella Sutton, uradnica za politiko in prakso, in Alison Maassen, vodja programa pri EuroHealthNet, podrobneje opisujeta pomen vlaganja v temeljne pogoje za dobro zdravje in predstavljata pregled ključnih sporočil letnega seminarja, ki je potekal maja 2022 v Bruslju. Oglejte si tudi poročilo s seminarja .
Premik fokusa na zdravje in dobro počutje
Kot ključne faze v življenjskem poteku so ljudje v zgodnjih in kasnejših letih življenja še posebej dovzetni za negativne vplive številnih kriz. Kako pristopamo k zdravju in dobremu počutju v teh fazah, ima neposredne posledice na dolgoročno odpornost naših zdravstvenih sistemov in naše širše družbe. Prednost moramo dati pravičnosti v zdravju in dobremu počutju med otroki, mladino, družinami in starejšimi ljudmi, da jim zagotovimo bistvene pogoje in vire za uspevanje ter jim omogočimo vseživljenjsko zdravje in dobro počutje. Medtem ko se politični fokus in finančni viri preusmerjajo v odziv na sedanje krize, lahko strokovnjaki javnega zdravja igrajo pomembno vlogo pri zagovarjanju in pospeševanju bolj proaktivnega in paradigmatičnega premika, ki daje prednost naložbam v temeljne pogoje in dejavnike zdravja in dobrega počutja. Kako je to mogoče storiti?
Letni seminar EuroHealthNet z naslovom » Okrepitev v času krize – vlaganje v dobro počutje in enakost na področju zdravja za mlade in stare « je zbral strokovnjake za javno zdravje in oblikovalce politik, da bi razpravljali o prednostni obravnavi javnih naložb v enakost na področju zdravja in dobro počutje v otroštvu, adolescenci in starejših skupinah v luči številnih kriz. Spekter govorniških prispevkov je učinkovito črpal iz ključnih ugotovitev raziskav, razvoja politik EU in obetavnih pristopov, ki bi lahko pomagali zaščititi osnovne pogoje za dobro zdravje, vključno z mirom, izobraževanjem, stabilnim in trajnostnim ekosistemom, socialno pravičnostjo in enakostjo. [1]
Negovanje zdravega šolskega okolja
V okviru poudarka na mlajših skupinah so bile šole poudarjene kot ključno okolje za vzpostavitev temeljev zdravega življenja in omogočanje pozitivnega učinka prelivanja v širše skupnosti [2].
Pravzaprav dobro zasnovani programi »šol, ki spodbujajo zdravje« prispevajo k zmanjšanju neenakosti in so poleg tega stroškovno učinkoviti z visoko donosnostjo naložbe. Raziskave so pokazale, da bi bila donosnost naložbe (z izogibanjem neposrednim stroškom zdravstvenega varstva, povezanim z zdravljenjem in obvladovanjem kroničnih bolezni) 824 % za celovite zdravstvene programe, 465 % za večkomponentne intervencije in 484 % za učni načrt športne vzgoje [3].
Takšne številke kontekstualizirajo pomen vlaganja v celostne pristope k promociji zdravja v šolskih okoljih. Prav tako opisujejo bistveno vlogo, ki jo lahko imajo strokovnjaki za javno zdravje pri prenosu svojega strokovnega znanja v šolska okolja in boljšem pozicioniranju kot »katalizatorji strukturnih sprememb«, s čimer prebijejo izolirane pristope za spodbujanje dobrih zdravstvenih rezultatov. [2]
Na naložbe osredotočen pristop k javnemu zdravju in dobremu počutju, podprt z dokazano gospodarsko donosnostjo naložb, lahko ustvari večji zagon za zagovarjanje dolgoročnejših rešitev za trenutne izzive.
Ekonomske koristi zdravega in aktivnega staranja
Seminar je razpravo preusmeril na starejše skupine in razbil tudi pogosta (napačna) dojemanja o starajočem se prebivalstvu. Hitro starajoče se evropsko prebivalstvo prinaša negotovosti na več področjih, vključno z vzdržnostjo javnih financ ter razpoložljivostjo socialnih storitev in dolgotrajne oskrbe. Vendar pa ugotovitve [4] ovržejo prepričanje, da bo staranje prebivalstva samodejno povzročilo upočasnjeno gospodarsko rast, nižje davčne prihodke in povečane izdatke za zdravstvo. Nasprotno pa kažejo, da dejavnik, ki vpliva na gospodarsko rast, ni velikost starejše delovne sile, temveč stanje njihovega zdravja . To kaže, da zdrava starejša delovna sila ni povezana s počasnejšo gospodarsko rastjo, vendar napovedi kažejo ravno nasprotno.
Z vidika izdatkov za zdravstvo literatura kaže, da starejši ljudje v povprečju stanejo več, vendar staranje samo po sebi ne bo povzročilo izdatkov za zdravstvo [5] . Izdatki za zdravstvo se le počasi povečujejo in nanje vplivajo predvsem stroški ob koncu življenja v starejših letih [6] , ki jih je mogoče ublažiti z učinkovitimi politikami, ki spodbujajo zdravo in aktivno staranje.
Pozitivno je, da se na ravni EU in mednarodni ravni močno podpira zdravo in aktivno staranje, z orodji, kot so Evropska strategija oskrbe [7] , Evropski steber socialnih pravic [8] , Indeks aktivnega staranja [9] , Madridski mednarodni akcijski načrt [10] za boj proti staranju in Evropsko partnerstvo za inovacije na področju aktivnega in zdravega staranja [11] , ki vsa dokazujejo zavezanost tej spremembi. Vendar pa ostajajo vrzeli v ravneh izvajanja med državami, saj naložbe v okolja, ki so prijazna do starejših in spodbujajo zdravje, znotraj naših kompleksnih družbenih struktur zahtevajo celostne in soustvarjalne pristope s starejšimi skupinami.
Seminar je vključeval dragocene vpoglede v to, kako se to dosega "od tal" v Andaluziji (Španija), Walesu ter severnih in baltskih državah. Ker promocija zdravja postaja vse bolj priznana zaradi svoje vloge pri zagotavljanju prožnih zdravstvenih in socialnih sistemov, so strokovnjaki javnega zdravja vse bolj osrednji pri mobilizaciji kolektivnega in medsektorskega premisleka o politikah in storitvah, pri čemer pozornost preusmerjajo na potrebo po naložbah, ki postavljajo zdravje in pravičnost jedro.
Čas za spremembe
Kot je razvidno iz negativnih učinkov številnih kriz, s katerimi smo se soočili, tradicionalni načini dela morda ne bodo več izvedljivi.
Za izgradnjo odpornosti med družbami bi morale naložbe prenoviti strukture in pristope, ki bi vključevali alternativne gospodarske in skrbstvene modele, kot je ekonomija dobrega počutja.
Doseganje gospodarstva blaginje – kjer sta blaginja ljudi in gospodarski razvoj medsebojno odvisna in se bolj medsebojno krepita – je ključna vizija za prihodnost. [12] Vizijo, ki so jo države članice EU že izrazile v svojih sklepih Sveta leta 2019 [13] , pa tudi SZO v svoji nedavni Ženevski listini za dobro počutje, predstavljeni na 10. svetovni konferenci o promociji zdravja. [14]
Na naložbe osredotočen pristop k javnemu zdravju in dobremu počutju, podprt z dokazano gospodarsko donosnostjo naložb, lahko ustvari večji zagon za zagovarjanje dolgoročnejših rešitev za trenutne izzive. Strokovnjaki javnega zdravja, kot strokovnjaki za vrednost promocije zdravja in intervencij, ki temeljijo na pravičnosti, imajo torej ključno vlogo pri spodbujanju tovrstnih naložb.
Da bi to dosegli, so govorci ponovili, da je čas, da področje javnega zdravja stopi na pot sodelovanja z drugimi družbenimi sektorji, da bi povečali njihovo finančno pismenost in razumevanje. To bi lahko bil prvi korak k vlaganju v zmogljivosti javnega zdravja od znotraj, da se zagotovi, da lahko strokovnjaki na tem področju močno zagovarjajo naložbe v promocijo zdravja, ki zajamejo bistvo gospodarstva dobrega počutja onkraj štirih sten svojih subjektov.
Gospodarstvo dobrega počutja
Oglejte si in delite kratek posnetek EuroHealthNet o ekonomiji dobrega počutja – spodbujanje prehoda k bolj zdravim, bolj vključujočim in trajnostnim družbam.
Priznanja
S posebno zahvalo govorcem in moderatorjem seminarja, ki so s svojimi pronicljivimi in razmišljajočimi posegi prispevali k plodnim razpravam – dr. Mojca Gabrijelčič Blenkuš (Nacionalni inštitut za javno zdravje v Sloveniji), Lorna Renwick (Javno zdravje Škotske), g. Toma Šutić (Kabinet podpredsednika za demokracijo in demografijo, Evropska komisija), profesor Terje Andreas Eikemo (Center za raziskave globalnih zdravstvenih neenakosti), ga. Jana Hainsworth (Eurochild), prof. Didier Jourdan (Unescov predsednik za globalno zdravje in izobraževanje), dr. Ana Carriazo (andaluzijsko regionalno ministrstvo za zdravje in družine), ga. Vicky Jones (središče za podporo neugodnim izkušnjam v otroštvu, javno zdravje Wales), ga. Gemma Williams (Evropski observatorij za zdravstveni sistemi in politike London Hub), gospa Susanna Ulinski (GD EMPL, Evropska komisija), Dr Ülla-Karin Nurm (Partnerstvo severne dimenzije na področju javnega zdravja in socialne blaginje), g. Klaus Niederlander (Društvo za oskrbo iz okolja), prof. Silvio Brusaferro (Inštitut Superior di Zdravje), gospa Tatjana Buzeti (Evropski urad SZO za naložbe v zdravje in razvoj), ga. Marianne Takki (DG SANTE, Evropska komisija).
[7]Evropska komisija, Evropska strategija oskrbe.
[8]Evropska komisija, Evropski steber socialnih pravic.
[9] UNECE, indeks aktivnega staranja.
[11]Evropska komisija, Evropsko inovacijsko partnerstvo za aktivno in zdravo staranje (EIP o AHA).
[12] EuroHealthNet, 2022. Gospodarstvo dobrega počutja za enakost v zdravju.
Gabriella Sutton
Gabriella se je EuroHealthNetu pridružila julija 2021 kot uradnica za politiko in prakso. Njena vloga je osredotočena na podporo platformi politike in prakse, da bi prispevala k zmogljivosti članov EuroHealthNet v okviru političnih procesov EU, nato pa podpirala učinkovito izmenjavo dobrih praks med državami članicami in omogočala sodelovanje pri dejavnostih politike in prakse organizacije.
Preden se je pridružila EuroHealthNetu, je bila Gabriella raziskovalka politike v svetovanju za javne zadeve s sedežem v Bruslju, ki se je osredotočala predvsem na zdravstvene zadeve. Pred tem je bila pripravnica v regionalnem uradu WHO za Evropo v Kopenhagnu in v uradu za zvezo Evropskega parlamenta na Malti. Gabriella je diplomirala iz uporabnih biomedicinskih znanosti in magistrirala iz mednarodnih odnosov na Univerzi na Malti.
Alison Maassen
Alison podpira direktorja pri splošnih vodstvenih dejavnostih, zlasti pri razvoju in izvajanju operativnih ciljev in poslovnega načrta mreže EuroHealthNet. Alison je koordinatorka projekta IMMUNION („Izboljšanje sodelovanja na področju imunizacije v Evropski uniji“), dvoletnega projekta, ki ga financira 3. zdravstveni program za sodelovanje s Koalicijo za cepljenje, da bi zdravstvenim delavcem zagotovili boljše izobraževanje o cepljenju in širši javnosti boljše informacije. Vodi tudi prispevke mreže EuroHealthNet k projektu RIVER-EU („Zmanjševanje neenakosti pri cepljenju v evropski regiji – vključevanje premalo oskrbljenih skupnosti“) kot vodja delovnega paketa za komunikacijo in razširjanje informacij.