Koliko ste spali sinoči? Morda je to osebno vprašanje, ampak spanec je pač to, oseben. Oblikujejo ga naše individualne okoliščine, rutine in izzivi. Pa vendar je spanec, čeprav je bistveni del vsakodnevnega delovanja, za mnoge ljudi po vsej Evropi postal privilegij in ne nuja. Vendar to ni v redu. Pomanjkanje spanca ni le zdravstveni problem, temveč tudi socialni in ekonomski.
Anja Strmšek in soavtorji iz NIJZ v Sloveniji razpravljajo o tem, zakaj je spanec ključnega pomena za dobro počutje, katere spremembe so potrebne in kako lahko ekonomija dobrega počutja, osredotočena na izboljšanje kakovosti življenja, obravnava neenakost v spanju, kar koristi tako posameznikom kot družbi.
Zdrav spanec je temeljnega pomena za vse vidike človekovega delovanja, bistvenega pomena za optimizacijo zdravja srca in presnove, pa tudi za imunost, možgane in duševno zdravje. Podpira biološke funkcije, ki telesu omogočajo prilagajanje in delovanje, od naših genov do našega vedenja.
Spanje ni luksuz za tiste, ki imajo preveč prostega časa; je biološka nujnostVendar pa so pomanjkanje spanja in motnje spanja zelo razširjene, prizadenejo tako odrasle kot otroke in predstavljajo znatno breme za javno zdravje. Slab spanec je povezan z negativnimi zdravstvenimi posledicami, vključno s srčno-žilnimi boleznimi, debelostjo, sladkorno boleznijo, hipertenzijo, depresijo in umrljivostjo zaradi vseh vzrokov. Manj kot sedem ur spanja za odrasle poveča ta tveganja. Vplivi pomanjkanja spanja se kažejo tudi v upadu kognitivnih funkcij, kar vpliva na pozornost, reakcijski čas, delovni in dolgoročni spomin, motorične sposobnosti in sposobnosti odločanja, verbalne funkcije, zaviranje odzivanja in motivacijo. Pravzaprav približno 20 % vseh Domneva se, da so resne prometne nesreče povezane s pomanjkanjem spanca.
Nočne izmene so lahko rakotvorne za ljudi
Številne naše biološke funkcije, kot so cikel spanja in budnosti, apetit, prebava, telesna temperatura in splošno razpoloženje, sledijo dnevnim vzorcem, znanim kot cirkadiani ritmi. Te ritme uravnavajo geni cirkadiane ure, ki jih najdemo v skoraj vsaki celici našega telesa, glavna ura naših možganov pa zagotavlja, da delujejo usklajeno. Ta harmonija je bistvena za optimalno zdravje. Ko pa so naši vzorci spanja ali izpostavljenost svetlobi moteni, na primer zaradi nočnega dela, časovne razlike ali izpostavljenosti svetlobi med običajnimi urami spanja, lahko to povzroči motnje cirkadianega ritma. Posledice vključujejo slabšo učinkovitost, večje tveganje za slabo zdravje in večjo verjetnost nevarnih napak.
Približno vsak peti delavec po vsem svetu dela v nočni izmeni, kar je ključni del za zagotavljanje neprekinjene proizvodnje in dejavnosti. Delovna skupina Mednarodne agencije za raziskave raka (IARC) pri Svetovni zdravstveni organizaciji je delo v nočni izmeni opredelila kot »verjetno rakotvorna za ljudi«, ki temelji na dokazih, ki ga povezujejo z rakom pri živalih, in omejenih dokazih pri ljudeh. Kljub temu zdravje spanja še ni bilo vključeno v priporočila IARC za preprečevanje raka.
Socialne neenakosti in njihov vpliv na zdravje spanja
Slabo zdravje spanja pogosto odraža širšo socialno prikrajšanost in izključenost. Spanja ne določajo le notranji biološki dejavniki, temveč tudi zunanji, kot so okoljski, kot so svetloba, temperatura, hrup, kakovost zraka in celo letni časi, ki lahko naš počitek bodisi ovirajo bodisi izboljšajo. Ti okoljske dejavnike pogosto določajo družbene razmere, pri čemer se bodo prikrajšane skupnosti pogosteje soočale slabša kakovost zraka, nered v soseskah, višja stopnja kriminala in omejen dostop do zelenih površinPoleg bioloških in okoljskih vplivov na spanec vplivajo tudi psihološki in finančni stres, kot so zmožnost, da si zagotovimo hrano, varnostne grožnje, soočanje s pritiski sodobne tehnologije in zahteve delovne sile, ki naj bi bila na voljo ves čas. Stres zaradi okoljskega in socialnega stresa, kot je ekološka tesnoba zaradi podnebnih sprememb, prav tako vpliva na negativno vpliva na spanec.
Ekonomski in socialni stroški
Prikrajšana socialna in fizična okolja, skupaj z individualnimi ranljivostmi, lahko povečati ekonomske stroškeVzemimo za primer osebo, ki trpi za posttravmatsko stresno motnjo (PTSM). Zaradi PTSM lahko trpi tudi zaradi pomanjkanja spanja in slabšega delovanja čez dan, kar ima za posledico povečano odsotnost z dela in višji stroški zdravstvenega varstva.
Obravnavanje enakosti pri zdravju spanja je ključnega pomena, zlasti za ranljive skupine, kot so ženske, otroci, osebe z nižji socialno-ekonomski status ter manjšinske rasne in etnične skupnostiEnakost pri zdravju spanja je treba razumeti kot zagotavljanje enakih možnosti vsem posameznikom, ne glede na starost, spol, raso, geografsko lokacijo ali socialno-ekonomski status, da dosežejo priporočeno količino zadovoljivega in učinkovitega spanca ob pravem času. spanec, ki podpira tako fizično kot duševno zdravje ter splošno dobro počutje.
Zdravstvene koristi dobrega spanca in škodljive posledice pomanjkanja spanca so dovolj jasne in dobro raziskane. To bi moralo spodbuditi takojšnje ukrepanje za spodbujanje kulture zdravega spanja na lokalni, regionalni in globalni ravni za boljše zdravstvene rezultate za vse. Spodbujati moramo zdravstveno vzgojo in ozaveščenost o zdravju spanja in cirkadianem delovanju, standardizirati zbiranje podatkov o spanju in cirkadianem ritmu v vseh državah ter vključiti pobude za zdravje spanja v agende javnega zdravja, da bi ... spodbujati splošno dobro počutje in izboljšati javno zdravje.
Samo izobraževanje verjetno ne bo prineslo trajnih sprememb. Bolj interaktivni, na vedenje osredotočeni pristopi k spanju, taki, ki segajo dlje od zgolj nasvetov, ampak temeljijo na teorijah o spremembi vedenja. Orodja in tehnike, ki ljudi bolj aktivno vključujejo, kot so postavljanje ciljev, sledenje spalnim navadam in pridobivanje povratnih informacij. To lahko vključuje obravnavanje socialnih kognitivnih procesov, kot je samozavest, in omogočanje socialne podpore. Vključujejo lahko tudi zagotavljanje praktičnih virov, kot so čas, osebje in izobraževalni materiali, kot so strategije sproščanja, nasveti za higieno spanja in druga orodja, za podporo zdravim spalnim navadam.
Vključevanje zdravja spanja v širša prizadevanja za promocijo zdravja, kot so tista, osredotočena na prehrano in telesno dejavnost, ponuja praktična in stroškovno učinkovita pot naprej.
Obetavne rešitve za izboljšanje zdravja spanja
Natančen, personaliziran pristop k zdravju prebivalstva je bistvenega pomena za doseganje zdravja spanja in splošne enakosti v zdravju na ravni skupnosti, s čimer se zagotovi, da vsi posamezniki imajo enake koristi.
Na družbeni ravni se pojavljajo nekateri obetavni pristopi za izboljšanje zdravja spanja, kot so odprava poletnega časa, sistematična odprava negotovega dela in omejitve nadur. V današnjem svetu, kjer je stalna digitalna dostopnost postala norma, pritisk na stalno dostopnost negativno vpliva na varnost in zdravje delavcev, zlasti na njihov spanec.
Pandemija COVID-19 je dramatično spremenila vzorce dela, saj je delo na daljavo in delo na daljavo postalo veliko bolj pogosto po vsej Evropi. Ta nenadna sprememba je spodbudila EU k ukrepanju za jasnejše meje, saj so mnogi ljudje začeli brisati meje med domačim in poklicnim življenjem. Leta 2024 je Evropska komisija začela prvo fazo posvetovanja s socialnimi partnerji o pravičnem delu na daljavo in pravica do prekinitve povezave.
Tukaj, v Sloveniji, je vlada naredila pionirski korak z uveljavitvijo pravice do odklopa z amandmajem k Zakon o delovnih razmerjih novembra 2023. Bistvo te pravice je preprosto. Po določeni uri popoldne ali zvečer bi morali imeti čas zase, za svojo družino in prijatelje – bistveni sestavni del gospodarstva dobrega počutja.
V prihodnjih letih se bo Slovenija osredotočila na večnivojski pristop za zagotavljanje zdravega spanja za vse, pri čemer bo upoštevala vseživljenjsko perspektivo. Ukrepi so potrebni ne le na individualni, skupnostni in širši družbeni ravni, temveč tudi v širših družbenih okvirih, pri čemer se zavzemanje za zdravo spanje uravnoteži z družbenimi zahtevami. Ob priznavanju pomena mednarodnega sodelovanja Slovenija prevzame vodilno vlogo pri prizadevanjih z evropskimi… Skupni ukrep PreventNCD pripraviti načrt za skupno strateško ukrepanje glede spanja z evropskimi partnerji.
Anja Strmšek
Anjino primarno področje raziskovanja je spanec kot dejavnik zdravja. Anja sodeluje v nacionalnih in mednarodnih projektih ter deluje na področju strateškega načrtovanja zdravih in skrbnih skupnosti (na ravni slovenskih občin).