Živimo v hitro razvijajočem se svetu, kjer sta produktivnost in učinkovitost zelo pomembna. Čeprav imamo od tehničnih dosežkov in gospodarske rasti veliko koristi, smo se začeli soočati z omejitvami virov in velikimi grožnjami za okolje in zdravje. Naš način življenja, za katerega so značilni modeli „vzemi-naredi-porabi-odloži“, negativno vpliva na naš ekosistem, naše zdravje in naše počutje.
Avtor: Ingrid Stegeman & Elisa Schabu
En primer: sodobni procesi pridelave hrane pomembno vplivajo na okolje zaradi emisij toplogrednih plinov, onesnaženja, izčrpavanja tal in pesticidov. Ti procesi povzročajo tudi prekomerno porabo izdelkov z visoko vsebnostjo maščob in sladkorja, ki v naši družbi prispevajo k prekomerni telesni teži in debelosti ter visoki količini odpadkov.
Še en primer: po podatkih Evropske agencije za okolje trenutno 75% Evropejcev živi v urbanih območjih, ta številka pa se bo do leta 80 povečala na 2020%. To vodi v naraščajočo stopnjo onesnaženosti zraka (povezano z rakom, astmo, možgansko kapjo, srčnimi boleznimi in celo sladkorna bolezen, debelost in demenca[1]), manj izpostavljenosti zelenim površinam in večji odstotek ljudi, ki živijo sami.
Vse več je zavedanja o škodljivih vplivih našega načina življenja na okolje in zdravje ter narašča želja in želja med odločevalci in državljani za bolj trajnostno prihodnost. To odražajo Pariški sporazum, Agenda 2030 in Cilji trajnostnega razvoja. Obstajajo tudi številne pobude za reševanje problema, na primer prizadevanja za iskanje novih virov energije, uvedba dni brez avtomobila v evropskih mestih, spodbujanje aktivnega potovanja skozi objekte za skupno rabo koles, zelene stene na stavbah ali pobude za urbano vrtnarjenje. . Pogosto takšne pobude niso dovolj velike, da bi imele resničen učinek. Poleg tega niso del celovitega in celostnega pristopa politike, ampak jih vodi in izvaja en sam sektor (npr. Okolje, zdravje, promet) brez vložka drugih sektorjev za čim večji učinek. Resnični vpliv takšnih pobud je v resnici v veliki meri neznan, saj se mnoge ne ovrednotijo. Še manj je znanega o vplivu na ljudi, ki bi jim spremembe najbolj koristile, in sicer na tiste v naši družbi, ki so že ekonomsko in socialno ranljivi. Preveč pogosto prizadevanja za izboljšanje okolja in zdravja koristijo boljšim, ne pa ljudem, ki se že soočajo s prikrajšanostjo, in s tem prispevajo k povečanju in ne k zmanjšanju vrzeli v neenakosti na področju zdravja.
Evropska okoljska agencija (EEA) je nakazala, da trenutne spremembe za zmanjšanje okoljskih stresorjev ne bodo zadostovale za zaščito našega naravnega okolja. Če ne bodo sprejeti celoviti ukrepi, bodo okoljska škoda in podnebne spremembe poslabšale izzive, s katerimi se Evropa sooča pri ohranjanju zdravstvenih sistemov in zmanjševanju neenakosti v zdravju.
Kot odgovor na izzive: projekt INHERIT
INHERIT je projekt, ki pomeni »medsektorsko raziskavo zdravja in okolja za inovacije«. EuroHealthNet ga je leta 2015 sprožil kot odgovor na razpis Obzorje 2020 na področju „zdravja, demografskih sprememb in blaginje“. Predlog je bil eden od treh od številnih predlogov, predloženih v okviru tega razpisa, ki je bil sprejet za financiranje in se je začel izvajati januarja 2016. Vključuje 18 partnerjev iz različnih sektorjev (zdravstvo, okolje, trajnostni razvoj, industrija) iz vse EU in bo izvajati v 4 letih.
Splošni cilj INHERIT je opredelitev učinkovitih medsektorskih politik, posegov in inovacij, ki spodbujajo zdravje in blaginjo evropskih državljanov v vseh družbenih razsežnostih, hkrati pa obravnavajo ključne okoljske stresorje in s tem povezane neenakosti. Partnerji INHERIT bodo iskali politike, posege in inovacije na področjih bivanja, gibanja in porabe, ki obravnavajo ključne okoljske stresorje in spodbujajo ali omogočajo ljudem, da vodijo bolj zdravo življenje. Poudarek bo na opredelitvi pobud dobre prakse, ki lahko dosežejo „trojno zmago“: izboljšanje zdravja, okoljske trajnosti in prispevanje k pravičnosti na področju zdravja.
Projekt je edinstven v številnih pogledih. Bo:
- razširiti obstoječe predstave o javnem zdravstvenem varstvu okolja z oblikovanjem odnosa med okoljem, zdravjem in enakostjo zdravja na bolj celosten način, pri čemer se sklicuje na veliko širši sklop vprašanj, s katerimi se sooča;
- okrepiti poudarek na življenjskem slogu in vedenju pri vprašanjih zdravja okolja ter uporabiti znanje iz sektorja promocije zdravja o tem, kako doseči spremembo vedenja, ter spodbuditi močnejši zagon sprememb od spodaj navzgor;
- spodbujati in olajšati celovitejše pristope pri oblikovanju politik in medsektorske ukrepe ter se iz njih učiti;
- s sistematičnim pristopom vključiti razsežnost pravičnosti na področju zdravja v vse delovne sklope;
- prispevajo k krepitvi baze dokazov na področjih, kjer je trenutno šibka.
Od novih političnih okvirov do javnih kampanj, od usmerjenih posegov v spremembo vedenja do inovativnih novih konceptov in poslovnih modelov, lahko pot do okolju bolj trajnostnih, bolj zdravih in pravičnejših družb prihaja z različnih smeri.
Pomagajte nam začeti tako, da delite svoje ideje ali primere za dosego pozitivnih sprememb!
Obiščite Spletno mesto INHERIT če želite izvedeti več in prispevati!
[1] http://www.who.int/mediacentre/news/releases/2016/air-pollution-rising/en/
Ingrid Stegeman
Ingrid Stegeman je vodja programa s skoraj 20-letnimi izkušnjami na področju zdravstvenih in socialnih politik EU ter pri vodenju projektov, ki jih sofinancira EU. Deluje na platformah za politiko, prakso in raziskave EuroHealthNet in je odgovorna za nadzor in zagotavljanje kakovosti obsežnih dejavnosti EuroHealthNet za zmanjšanje neenakosti v zdravju prek temeljnih dejavnikov zdravja. Trenutno vodi EuroHealthNetov projekt Schools4Health in naše prispevke k raziskovalnemu konzorciju FEAST, ki se osredotoča na preoblikovanje prehranskih sistemov, kot vodja politike.
Elise Schabu
Elise zaključuje magistrski študij evropskega javnega zdravja na univerzi v Maastrichtu. Kot del svojega magistrskega programa se Elise zaposli na EuroHealthNet, kjer piše diplomsko delo v zvezi s projektom INHERIT. Magistrirala je iz biologije na Univerzi na Dunaju. Prej je delala kot jezikovna pomočnica in kot učiteljica v srednji šoli.