Svetovni voditelji so se pred kratkim dogovorili o ambicioznem programu za naslednjih petnajst let. Sprejeli so 17 ciljev trajnostnega razvoja (SDG). Pričakuje se, da bo vsaka država - in to vključuje vse države v Evropi - dosegla te cilje in si prizadevala za uresničitev te "Agende 2030". Ponuja razburljivo priložnost za enakopravnost zdravja: cilj SDG 3 zadeva zdravo življenje in dobrobit vseh. Cilj 10 se nanaša na neenakosti. Drugi socialni, gospodarski in okoljski cilji zajemajo številne temeljne dejavnike zdravja.
Letos poteka drugi pomemben proces ZN: prizadevanje za dosego zavezujočega sporazuma o podnebnih spremembah na svetovnem vrhu o podnebnih spremembah v Parizu. Nujno je treba zaščititi naše okolje in vire. Trenutno preveč izkoriščamo zmogljivosti planeta in ne moremo nadaljevati s porabo in proizvodnjo, kot jo počnemo zdaj. Na bolnem planetu ne moremo živeti zdravo.
Pravzaprav je bila to tema plenarnega zasedanja EuroHealthNet na Evropski konferenci o javnem zdravju leta 2015 v Milanu. Pogovarjali smo se, kako globalne cilje prevesti v evropske razmere. Kako lahko kot skupnost javnega zdravja in promocije zdravja v Evropi pomagamo ublažiti podnebne spremembe s spreminjanjem življenjskega sloga Evropejcev? Ali smo v resnici dobro opremljeni za izvajanje ciljev trajnostnega razvoja?
Premik k trajnostnim družbam pomeni tudi spoštovanje človekovih pravic, sprejemanje raznolikosti, vključevanje ljudi, ki so prikrajšani ali se počutijo izključene iz družbe, in humanitarno podporo beguncem. To se odraža tudi v ciljih trajnostnega razvoja (cilj številka 16) in je še posebej nujno glede na razmere, v katerih se Evropa trenutno nahaja.
To so zahtevni časi in zdi se, kot da vstopamo v novo obdobje javnega zdravja in promocije zdravja. Nekaj tega novega razmišljanja se odraža že v člankih te šeste izdaje revije EuroHealthNet.
Prvi članek norveškega direktorata za zdravje poudarja Trondheimsko deklaracijo. Izjava in njeno ključno sporočilo »Enakost v zdravju in blaginji je politična izbira« potrjujeta pomen družbeno trajnostnih skupnosti. Dejansko so solidarnost, sodelovanje, splošno blaginja in dobro upravljanje ključni za trajnostno družbo.
Te vrednote se odražajo v strategijah javnega zdravja Wales in velške vlade za odpravo neenakosti na področju zdravja, kot je opisano v drugem članku. Njihov zadnji "Zakon o dobrem počutju in prihodnjih generacijah" (2015) in z njim povezan proces spremljanja je zgleden. Prav tako temelji na načelih trajnostnega razvoja in je neposredna zakonodajna povezava s cilji trajnostnega razvoja.
Članek Federsanità odraža te trenutno zahtevne čase. Prikazuje tudi, kako gospodarska in socialna kriza daje nov zagon iskanju rešitev starih problemov. Dokazuje, kako pomembno je olajšati izmenjavo dobrih praks med organi na lokalni ravni. Poleg tega so ustanovili delovno skupino za boj proti korupciji v zdravstvenih storitvah.
Flamski prispevek k pobudi »Zdrava občina« je še en odličen primer pristopa k doseganju trajnostnih skupnosti. Pobuda temelji na načelih, kot so lokalna avtonomija, integrirane politike in sodelovanje. Drugi članki v tej številki zajemajo druge pomembne vidike trajnostne družbe. Zavedanje in izboljšanje duševnega zdravja sta neizogibna sestavina, kot je zapisano v Evropski zvezi za duševno zdravje; boj proti debelosti z davčnimi ukrepi, inovativnimi kampanjami in lokalnimi strategijami je drugo, kar je pokazala skupina za zdravstveno enakost v Angliji.
Prehod na trajnostne družbe ni mogoč brez merjenja, ali dejansko napredujemo. Predlagam, da preberete članek o tem, kako je Portugalska v tesnem sodelovanju z Norveškim inštitutom za javno zdravje vzpostavila, zgradila zmogljivosti in izvedla svojo prvo nacionalno raziskavo zdravstvenih pregledov. Na Portugalskem je bilo anketiranih več kot 4200 odraslih (o SES, dejavnikih življenjskega sloga, rezultatih zdravja in duševnega zdravja) in fizično pregledanih. To bo ponovno izvedeno leta 2020 z namenom pridobivanja dokazov o zdravju, blaginji in neenakostih v zdravju za razvoj politike in spremljanje.
Nenazadnje ta izdaja prikazuje več dejavnosti EuroHealthNeta. Prosimo, preberite prispevke o IROHLA (spodbujanje zdravstvene pismenosti) mreže Baltskih zdravih mest in o ukrepih za kakovost (izboljšanje kakovosti preprečevanja bolezni HIV/aidsa). Zadnji članek opisuje, kako se morajo zdravstveni sistemi reformirati in prilagoditi, da postanejo trajnostni, skupaj z idejami EuroHealthNeta o tem, kako to uresničiti.
Upam, da vas bo revija navdihnila, da nadaljujete svoje delo in ukrepate. Kot vedno, nam sporočite svoje mnenje o zastavljenih vprašanjih. Veselimo se vaših odzivov!
Caroline
Caroline Costongs
Caroline Costongs je direktorica EuroHealthNeta.