Podnebne spremembe vse bolj ogrožajo naše zdravje in predstavljajo velike izzive za zdravstvene sisteme. Dr. Ruperta Lichtenecker iz Kompetenčnega centra za podnebje in zdravje pri Avstrijskem nacionalnem inštitutu za javno zdravje deli svoje strokovno znanje o trajnostnih strategijah za spodbujanje zdravja, krepitev socialne pravičnosti in zagotavljanje prihodnosti našega zdravstvenega sistema.
Podnebne spremembe so že dolgo očitne, saj ekstremni vremenski dogodki, kot so poplave, vročinski valovi in porast alergij, ne ogrožajo le zdravja posameznikov, temveč tudi vse večje breme za zdravstveni sistem.
Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) opozarja, da so podnebne spremembe največja zdravstvena grožnja 21. stoletja. Da bi globalno segrevanje omejili na 1.5 stopinje Celzija, so potrebni hitri in celoviti ukrepi za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v vseh sektorjih, vključno z zdravstvom. Samo zdravstveni sektor je ... odgovorni za 5.9 % do 6.7 % nacionalnih emisij CO₂v Nemčiji, Avstriji in Švici.
Vpliv zdravstvenega sistema na okolje presega njegovo porabo energije. Del s tem povezanih emisij toplogrednih plinov izvira iz prometa, vključno z dostavo potrebščin in prevozom zdravstvenega osebja na delo. Ker zdravstveni sistem zagotavlja obroke tako pacientom kot osebju, lahko njegova izbira izdelkov, sestavin in dobaviteljev dodatno prispeva k onesnaževanju. Zavodi potrebujejo tudi veliko virov in izdelkov – pogosto predmetov za enkratno uporabo – kar prispeva k odpadkom.
Vendar zdravstveni sektor ne prispeva le k podnebnim spremembam. Pravzaprav je hkrati prizadet zaradi njih in k njim prispeva. Posledice podnebnih sprememb za duševno in telesno zdravje povečujejo povpraševanje po zdravstvenih storitvah, ekstremni vremenski dogodki pa lahko poškodujejo objekte, povzročijo izpade električne energije ter privedejo do pomanjkanja oskrbe in osebja. Analize kažejo, da bodo posledični stroški podnebnih sprememb najvišji v zdravstvenem sektorju, če ne bodo sprejeti nobeni ukrepi. Ker je zdravstveni sektor tako pomemben za podnebje, ima ustrezno potrebo po ukrepanju.
Številne negativne posledice podnebne krize, ogromni s tem povezani stroški, nacionalno in mednarodno opredeljeni in zavezujoči cilji in okviri ter priporočila strokovnjakov kažejo na nujnost celovitega ukrepanja v zdravstvenem sektorju glede varstva podnebja.
Doseganje trojne zmage: izboljšanje trajnosti zdravstvenega varstva, zdravja in socialne pravičnosti
Ukrepi za varstvo podnebja in trajnostni ukrepi v zdravstvenih ustanovah pomembno prispevajo k blaženju učinkov podnebnih sprememb, spodbujanju zdravja ter zagotavljanju varnosti in kakovosti zdravstvene oskrbe. Ekološka trajnost v zdravstvenem sektorju presega zgolj varstvo okolja, saj ustvarja pogoje, ki pomagajo zmanjšati neenakosti na področju zdravja in socialnega varstva na splošno.
Na primer, gradnja podnebju prijaznih zdravstvenih ustanov z učinkovitimi prezračevalnimi sistemi in zelenjem zmanjšuje emisije, izboljšuje kakovost zraka, mikroklimo in notranjo klimo ter ščiti pred vročino. To ima še posebej koristen vpliv na paciente in njihov proces okrevanja. Zagotavljanje zelenja v zunanjih in notranjih prostorih dodatno izboljšuje duševno počutje pacientov in krepi sposobnost zaposlenih, da se osredotočijo in sprostijo.
Za zagotavljanje storitev ter oskrbe in varnosti pacientov zdravstvene ustanove potrebujejo veliko energije. Širitev uporabe obnovljivih virov energije pomaga znižati cene energije, kar posledično preprečuje energetsko revščino. Krepitev in spodbujanje trajnostnih rešitev mobilnosti, kot so javni prevoz, električna mobilnost, kolesarjenje in hoja, tako za zaposlene kot za paciente zmanjšuje emisije in izboljšuje dostopnost zdravstvenih ustanov. To je ključni dejavnik, zlasti v nujnih primerih.
Ko gre za obroke in nabavo, obstajajo nadaljnje priložnosti za zmanjšanje vpliva na okolje, ki prav tako koristijo zdravju. Regionalna, sezonska, zdrava, ekološka in pravično pridelana hrana ter obroki na rastlinski osnovi zahtevajo manj virov in spodbujajo zdravje pacientov in zaposlenih, ne glede na njihov družbeni status. Nabava, ki temelji na načelih varčevanja z viri, trajnosti in krožnega gospodarstva, prihrani vire in stroške, kar posledično ščiti delovanje zdravstvenega sistema in zagotavlja dostop do oskrbe za vse.
Varni in trajnostni sistemi oskrbe so osrednji steber za zagotavljanje oskrbe za vse ljudi, zlasti za ranljive skupine. Uporaba obnovljivih virov energije in izdelkov za večkratno uporabo ter ustvarjanje raznolikih, regionalnih in trajnostnih dobavnih verig za hrano, zdravila in medicinske izdelke zagotavljajo to oskrbo.
Če pogledamo vpliv ukrepov za trajnost, je jasno: izboljšanje trajnosti zdravstvenega sistema ne le zmanjšuje emisije in stroške, temveč prispeva tudi k socialni pravičnosti.
V gospodarstvu blaginje – kjer se uspeh gospodarstva meri z njegovim vplivom na blaginjo – so naložbe v trajnost zdravstvenih sistemov očitna izbira. Izboljšujejo blaginjo ljudi in planeta ter pomagajo pri prehodu v zdravo in pravično družbo.
Avstrijske pobude utirajo pot trajnostnim zdravstvenim sistemom
V Avstriji so bile v zadnjih letih razvite in izvedene posebne strategije in projekti za trajnostno preobrazbo zdravstvenega sistema. Ti zdaj veljajo za najboljšo prakso, tako na mednarodni kot nacionalni ravni.
En dosežen mejnik je Avstrijska strategija za podnebno nevtralen zdravstveni sistem, ki jo je v imenu Zveznega ministrstva za socialne zadeve, zdravje, oskrbo in varstvo potrošnikov razvil Oddelek za podnebno nevtralnost in trajnostno preobrazbo Avstrijskega nacionalnega inštituta za javno zdravje (Gesundheit Österreich). Strategija je bila oblikovana s participativnim procesom, v katerega so bili vključeni odločevalci, deležniki in strokovnjaki. Julija 2024 jo je javno predstavil pristojni minister za socialne zadeve in zdravje skupaj s strokovnjaki in je osrednja podlaga za zagotavljanje, da se zdravstveni sistem in zdravstvene ustanove razvijajo na podnebju prijazen, trajnosten in zdravju prijazen način.
Naš Projekt 'Posvetovanje za podnebju prijazne zdravstvene ustanove' podpira zdravstvene ustanove v Avstriji s specifičnim strokovnim znanjem in podporo pri razvoju podnebju prijaznih, zdravju prijaznih in trajnostnih ustanov. Bolnišnice, domovi za upokojence in oskrbo, centri za primarno zdravstveno varstvo, ambulante, zdravniške klinike in lekarne so podprte pri razvoju in izvajanju konkretnih ukrepov za varstvo podnebja. Upoštevana so vsa ustrezna področja delovanja, vključno z zgradbami in energijo, mobilnostjo, zelenimi površinami, ravnanjem z viri in odpadki, trajnostnim javnim naročanjem in prehrano. Aprila 2025 v projektu sodeluje 502 zdravstvenih ustanov, vključno s 131 bolnišnicami in 135 domovi za upokojence in oskrbo.
Namen tečaja »Klimatski menedžerji v zdravstvenih ustanovah« je okrepiti znanja zaposlenih v zdravstvenem sektorju ter izvajati promocijo zdravja in varstvo podnebja v zdravstvenih ustanovah. Tečaj je zaključilo že več kot 80 zaposlenih.
Podnebno nevtralen in trajnosten zdravstveni sistem je bistvenega pomena za prihodnje delovanje našega zdravstvenega sistema. Varuje zdravje prebivalstva, ohranja naša sredstva za preživetje in krepi sistem ob soočanju s prihodnjimi izzivi.
Varstvo podnebja je varstvo zdravja, varstvo zdravja pa je varstvo ljudi!
Dr. Ruperta Lichtenecker
Dr. Ruperta Lichtenecker je vodja Kompetenčnega centra za podnebje in zdravje na Avstrijskem nacionalnem inštitutu za javno zdravje (Gesundheit Österreich Gmbh, GÖG). Kot ekonomistka in raziskovalka se njeno delo osredotoča na področja, kot so trajnost zdravstvenih sistemov, okoljska, zdravstvena in energetska ekonomija, varstvo podnebja, promocija zdravja, predvidevanje in krizno upravljanje.