Avtor: Ingrid Stegeman
Slovenija ima eno najvišjih pričakovanih življenjskih dob v EU. Prebivalstvo se hitro stara: leta 1995 je bilo 12.5% prebivalstva starejšega od 65 let, leta 2008 se je to povečalo na 20%, leta 35 pa naj bi se ta številka povečala na 2060%. najnižjo stopnjo zaposlenosti starejših delavcev (starih od 55 do 64 let) v EU. Leta 2014 je bila stopnja 35.4%, povprečje EU pa 51.8%(najvišja na Švedskem 74%, najnižja v Grčiji, 34%). Javni izdatki za pokojnine se bodo v Sloveniji po napovedih leta 12.06 povečali z 15.45% BDP na 2060%. Hkrati se rodnost zmanjšuje, povečanje let zdravega življenja pa zaostaja za rastjo pričakovane življenjske dobe.
Te velike izzive za slovensko družbo je mogoče rešiti le s celovitimi, večsektorskimi pristopi. Kljub dokazom, da kakovostno delo prispeva k dobremu počutju, saj ljudem daje občutek namena in jih ohranja družbeno angažirane, se širša javnost močno upira naraščajoči pokojninski dobi. Ta bojazen je lahko utemeljena za tiste, ki nimajo telesne kondicije za daljše delo ali se soočajo z diskriminacijo na delovnem mestu. Društva, ki se starajo, bodo neizogibno postavile večje zahteve za sisteme zdravstvenega in socialnega varstva, zato bo treba zagotoviti, da se ti sistemi združijo, da bodo delovali učinkoviteje in uspešneje.
Glede na izzive je EU v procesu evropskega semestra priporočila [1] da Slovenija okrepi dolgoročno vzdržnost svojega pokojninskega sistema ter izboljša učinkovitost, stroškovno učinkovitost in kakovost sektorja dolgotrajne oskrbe [2]. Evropski sveženj socialnih naložb (SIP) državam članicam daje smernice, kako lahko dosežejo učinkovitejše in učinkovitejše socialne politike. Program EU za zaposlovanje in socialne inovacije (EASI) pa države članice spodbuja k izvajanju ukrepov v SIP. V tem okviru sta Nacionalni inštitut za zdravje v Sloveniji (NIJZ) in Ministrstvo za zdravje raziskala možnosti izvajanja ukrepov, vključenih v SIP v Sloveniji, s poudarkom na aktivnem in zdravem staranju.
Od začetka pobude se je obstoječe sodelovanje med Ministrstvom za zdravje in Ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MLFSA) okrepilo in pritegnilo k sodelovanju Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (MESS). Vzpostavljeni so bili večsektorski in sodelovalni pristopi. Ko se je na razpisu v okviru programa EASI pojavila priložnost, je slovenski konzorcij partnerjev pod vodstvom NIJZ oblikoval projekt Aktivno in zdravo staranje.
Nova celovita strategija aktivnega in zdravega staranja
Projekt Aktivno in zdravo staranje v Sloveniji (AHA-SI) je bil dveletna pobuda (2014–2016), v kateri so sodelovali NIJZ in pet drugih slovenskih organizacij: Inštitut za ekonomske raziskave, Inštitut za socialno zaščito, Združenje socialnih ustanov Sovenia, Emonicum Inštitut (in nevladna organizacija, ki se osredotoča na aktiven in zdrav način življenja), Slovenska zveza upokojenskih organizacij. EuroHealthNet je sodeloval tudi kot ocenjevalec ukrepov, da bi zagotovil prispevek o ustreznih procesih EU in pomagal pri širjenju informacij o procesu po vsej EU.
Splošni cilj AHA-SI je bil podpreti razvoj nove celovite strategije AHA, ki je spodbujala zaposlovanje starejših, zdravje v starosti in programe pred upokojitvijo ter poudarjala potrebo po novih modelih dolgotrajne oskrbe. (LTC). Glavne dejavnosti so vključevale ustvarjanje trajnostne mreže ustreznih sektorjev in zainteresiranih strani na področju AHA; izvajanje celovite analize stanja na treh področjih, na katera se je treba osredotočiti, s pregledom možnih rešitev, opredelitvijo dobrih praks in razvojem priporočil; povečanje ozaveščenosti ciljnih skupin o nujni potrebi po sprejetju strategije AHA.
Sodelovanje s partnerji za uspeh
Čeprav je postopek izvajanja potrdil, kako težko je pritegniti in sodelovati različne sektorje, je bil napredek dokazan z aktivnim sodelovanjem uradnikov zdravstvenega in socialnega ministrstva, višjih ministrov in državnih sekretarjev na projektnih dogodkih ter z aktivnejšim sodelovanjem poslovnega sektorja pri zaključek projekta. Mediji so bili še en pomemben deležnik in kljub velikemu tekmovanju za medijsko pozornost je AHA-SI lahko dobro poročal.
AHA-SI je z delavnicami in izmenjavo dobrih praks tudi povečal zmogljivosti projektnih partnerjev ter informiral in angažiral regionalne in lokalne akterje. Učinek projekta je že mogoče opaziti. Na primer, številne organizacije in akterji, ki so neodvisno delali na preprečevanju padcev, zdaj sodelujejo. Delo na področju dolgotrajne oskrbe je privedlo do razvoja orodja, ki bo občinam pomagalo analizirati, kaj počnejo za nego starejših, ki se bo nadalje uporabljalo in razvijalo. Poleg tega NIJZ in druge partnerske organizacije zdaj razmišljajo o izvajanju dejavnosti pred upokojitvijo za svoje delodajalce.
Dejanski učinek projekta bo odvisen od politične volje, da se ravna po priporočilih, ki so bila razvita, in da se izvedejo potrebne reforme. Slovenska vlada je v začetku leta 2016 naznanila, da bo razvila tri nacionalne strategije, ki bodo odgovorile na izziv dolgoživosti v Sloveniji, in se bo opirala na priporočila projekta, ki jih vladna delovna skupina že uporablja. Projektu je zato uspelo prinesti na mizo utemeljene rešitve, ki obravnavajo resnična družbena vprašanja in imajo široko podlago za podporo.
Če želite prebrati več o AHA-SI, Klikni tukaj
[1] Evropski semester je proces, v katerem EU ocenjuje gospodarsko in fiskalno politiko držav članic, vključno s politikami socialne zaščite. Glej:
[2] http://ec.europa.eu/europe2020/pdf/csr2014/csr2014_slovenia_en.pdf
Ingrid Stegeman
Ingrid Stegeman je vodja programa s skoraj 20-letnimi izkušnjami na področju zdravstvenih in socialnih politik EU ter pri vodenju projektov, ki jih sofinancira EU. Deluje na platformah za politiko, prakso in raziskave EuroHealthNet in je odgovorna za nadzor in zagotavljanje kakovosti obsežnih dejavnosti EuroHealthNet za zmanjšanje neenakosti v zdravju prek temeljnih dejavnikov zdravja. Trenutno vodi EuroHealthNetov projekt Schools4Health in naše prispevke k raziskovalnemu konzorciju FEAST, ki se osredotoča na preoblikovanje prehranskih sistemov, kot vodja politike.