UVODNIK
Evropska unija je na ključni prelomnici. Njegov premik h konkurenčnosti s podjetjem prijaznimi politikami prinaša tako priložnosti kot izzive. Čeprav je uspešno gospodarstvo pomembno, to ne sme škodovati javnemu zdravju ali povečevati družbenih neenakosti. Vpliva komercialnih dejavnikov zdravja – kako poslovne prakse vplivajo na zdravje – ni mogoče prezreti. Ta izdaja poudarja, kako se zagovorniki javnega zdravja krepijo z inovativnimi rešitvami in si prizadevajo za sistemske spremembe za pravičnejšo, bolj zdravo in uspešnejšo Evropo. Razpravlja direktorica EuroHealthNet, Caroline Costongs.
V zadnjih mesecih smo bili priča spreminjanju pripovedi o dajanju prednosti in varovanju evropskega gospodarstva, ki je pod pritiskom. Čeprav se lahko strinjamo, da potrebujemo več naložb in inovacij v našem gospodarstvu, ta pripoved presega te cilje. S to novo pripovedjo Evropska komisija nakazuje, da bi morale prihodnje poslovne dejavnosti postati veliko lažje, hitrejše in enostavnejše.
To novo smer podpira Draghijevo poročilo , ki poziva k povečanju konkurenčnosti Evrope s pomočjo poslovno prijazne industrijske strategije, osredotočene na »manj birokracije, manj regulacije«. Kaj pa vse to pomeni za nas na področju javnega zdravja? Vpliv komercialnih akterjev na zdravje, znan kot komercialni dejavniki zdravja, je že zelo otipljiv. Pričakuje se, da se bo ta vpliv še povečal!
Omeniti velja, da je bilo Draghijevo poročilo ustvarjeno na podlagi širokega posvetovanja z zainteresiranimi stranmi, kot so velikani, kot so Amazon, Google, Evropska centralna banka in prestižne univerze zunaj EU, kot sta London School of Economics in Harvard. Vendar za nas v zdravstvenem sektorju civilne družbe sploh ni bilo možnosti prispevati. Posledično poročilo ne obravnava tveganj za zdravje, kaj šele razpravlja o tem, kako lahko naložbe v zdravje in dobro počutje prispevajo k uspešnemu gospodarstvu.
Zamude pri politikah za spodbujanje zdravja
Z uvedbo strožjih „preizkusov konkurenčnosti“ za predloge politik obstaja nevarnost, da se bodo odlične pobude, kot so ukrepi za tobak, alkohol in hrano v okviru evropskega načrta za boj proti raku , pa tudi predlogi za trajnostne prehranske sisteme, zmanjšanje pesticidov, izdelke brez krčenja gozdov in varnost na delovnem mestu, še dodatno zavlekle, prestavile ali pa bodo preprosto izginile. Naslednji mandat Evropske komisije za konkurenčnost bo korporativnim lobistom olajšal tudi sodelovanje pri odločanju v EU, kar pomeni, da bi lahko industrija še bolj vplivala na dogajanje.
Seveda bo zasebni sektor vedno še naprej lobiral in bo vedno močan stroj. Vendar nas v javnem zdravstvu to ne more vzeti poguma. Odgovorni smo, da okrepimo naše zagovorništvo, sodelujemo in predvsem pametneje sodelujemo z drugimi, da obravnavamo komercialne dejavnike zdravja. Pospešiti moramo tudi naše delo pri obveščanju javnosti o različnih komercialnih taktikah, ki jih navajajo na uporabo njihovih zdravju škodljivih izdelkov.
V tej najnovejši številki naše revije počnejo točno to člani EuroHealthNeta in tisti iz širšega javnega zdravstvenega sektorja. Zsófia Kimmel iz Nacionalnega centra za javno zdravje in farmacijo (NNGYK) na Madžarskem govori o tem, kako uporabljajo inovativne komunikacijske taktike za doseganje mladih z informacijami o vapingu in energijskih pijačah ter o pomenu jasne in razumljive komunikacije, ko gre za zdravje.
Korporativno politično delovanje
Evropska komisija uporablja različne mehanizme posvetovanja za pridobivanje prispevkov k svojim pobudam in za doseganje demokratičnega oblikovanja politik. Ko pa gre za sodelovanje v teh posvetovalnih procesih, se soočamo s situacijo Davida in Goljata. V registru preglednosti EU je registriranih več kot 30,000 lobistov , od katerih je majhen delež akterjev civilne družbe ali neprofitnih organizacij. Poleg tega se številni lobisti na področju alkohola, tobaka, farmacije in hrane skrivajo prek fundacij ali možganskih trustov, oblikovalcem politik pa ni vedno jasno, kdo stoji za njihovimi poročili in sporočili.
Ustvarjanje lepše pokrajine
Očitno je, da ima industrija veliko več virov za odzivanje na razvoj politik EU kot civilna družba. Kako lahko torej to okolje naredimo pravičnejše? Zgraditi moramo zmogljivosti in vire civilne družbe, sodelovati v zavezništvih med sektorji in ustvariti priložnosti za smiseln vpliv. Prav tako moramo tesneje sodelovati z zdravstvenimi odvetniki, da bi našli pravne rešitve, saj samoregulacija s strani zasebnega sektorja preprosto ne deluje. Zapolniti moramo zakonodajne vrzeli, ki jih izkorišča industrija. Kot na primer poudarja profesor Nikhil Gokani z Univerze v Essexu v svojem članku o označevanju hranilne vrednosti , takšne vrzeli povzročajo, da so sedanje označbe hranilne vrednosti pomanjkljive.
Druga plat boja so veliki marketinški proračuni industrij, ki se uporabljajo za oblikovanje privlačne embalaže in polnjenje fizičnih in spletnih okolij z oglasi. Santé publique France razpravlja o tej plati boja v Franciji, kjer oglaševanje alkohola prenasičuje mladinske prostore kljub regulaciji, ki naj bi mlade ščitila.
Dirka na vrh
Kot strokovnjaki za javno zdravje smo v dobrem položaju, da zagotovimo podatke, trdne dokaze in jasna priporočila, s katerimi bomo oblikovalcem politik pomagali pri sprejemanju zdravih političnih odločitev. Evropska komisija bo na primer kmalu pozvala k raziskavi vpliva družbenih medijev na duševno zdravje mladih. Laboratorij za medije, informacije in prepričevanje KU Leuven je pripravljen prispevati dokaze. Kot pojasnjuje Käbi Vanwinkelen v svojem članku , so današnje marketinške platforme narejene po meri za izkoriščanje in nam zagotavljajo tisto, kar industrija želi, da uživamo – dobesedno in figurativno.
Nenazadnje se moramo zamisliti nad tem, zakaj imajo komercialni akterji takšno moč. Kakšna sistemska sprememba je potrebna za vzpostavitev sistema, ki deluje za mnoge, ne le za peščico? Naš višji koordinator raziskav, Samuele Tonello, raziskuje temeljni problem, neenakosti v premoženju , in poziva k pravičnejši porazdelitvi, da bi lahko družbe imele koristi od močnejših gospodarstev in bolj zdravih državljanov. Trdi, da potrebujemo regulacijo, ki bo zagotovila, da bo zdravje absolutni cilj, ne pa dobrina, ki jo je mogoče žrtvovati za dobiček peščice.
Ko panoge uravnotežijo dobičkonosnost z dobrim počutjem – na primer s spodbujanjem bolj zdravih prehranskih sistemov – družbe žanjejo sadove. Uspešno gospodarstvo in javno zdravje lahko in bi morala iti z roko v roki ter ustvariti pošten krog, ki koristi vsem. Strokovnjaki iz JA PreventNCD preučujejo, kako lahko gospodarski sistem, ki daje prednost dobremu počutju, pomaga pri reševanju nevarnosti, ki jih predstavljajo komercialne sile, z izbiro dolgoročnih dobičkov, ki koristijo vsem, namesto kratkoročnih dobičkov, ki služijo le redkim.
Kakšno prihodnost želimo Evropi? Tistega, kjer gospodarstva uspevajo na račun ljudi in planeta? Ali tisto, kjer pravična porazdelitev virov vodi do močnejših gospodarstev in bolj zdravih državljanov?
Nočemo tekmovati z ZDA ali Kitajsko v 'tekmi proti dnu'. Želimo ohraniti zelene, socialne in zdravstvene standarde v naših gospodarstvih in namesto tega imeti 'dirko na vrh'. Zato je ukrepanje v zvezi s komercialnimi determinantami zdravja pomembnejše kot kdaj koli prej za naslednji mandat EU.
Do naslednjič in hvala za branje – Caroline
Caroline Costongs
Caroline Costongs je direktorica EuroHealthNet in strokovnjakinja za javno zdravje in promocijo zdravja. Caroline vodi multidisciplinarno ekipo, ki se ukvarja z evropsko in (pod)nacionalno politiko, zagovorništvom, raziskavami in krepitvijo zmogljivosti, ki se ukvarjajo z neenakostmi v zdravju. Caroline je aktivna v različnih forumih EU in WHO, svetovalnih odborih in različnih projektih EU ter je članica ICC – Mednarodnega sveta za Evropsko konferenco o javnem zdravju.